Zaščita pred soncem je temeljni kamen varovanja zdravja kože. 24. junija 2024 je bila naša dermatologinja dr. Vesna Tlaker gostja v jutranji oddaji na TV Slovenija. Z dr. Ano Tavčar Pirkovič sta razpravljali o mitih in resnicah o sončenju in melanomu, kar je v teh poletnih mesecih še posebej pomembno.

Ni zdravega sončenja – drži ali ne drži?

Dr. Tlaker je pojasnila, da namerno izpostavljanje soncu z namenom porjavitve povzroča poškodbe kože, pospešuje staranje in povečuje tveganje za kožnega raka. Zagorela koža je postala modna v 20. stoletju, a dermatologi opozarjajo, da sončenje škoduje koži. Poleg zdravja vpliva tudi na videz kože, saj sonce pospešuje staranje. Zato je zaščita pred soncem, poleg tega, da z njo ohranjamo zdravje, tudi najboljša anti-aging strategija.

Če se že sončimo, naj bo to po 5. uri popoldne ali do 10. ure zjutraj – drži ali ne drži?

Glede na moč UV-sevanja je na soncu varneje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne kot v urah okrog zenita. Vendar pa je zaščita pred soncem vedno potrebna, saj UV-žarki lahko poškodujejo kožo tudi v teh urah. Vedno je vse namreč odvisno od doze UV-sevanja. Če se npr. z avtomobilom peljemo 30, 40, 50 km/h, je to varno, pri 250 km/h pa je nevarno. Enako je z izpostavljanjem soncu oz. UV-sevanjem. Nizke doze so varne, visoke doze pa škodljive. Poleti je UV-sevanje močnejše kot pozimi, vedno ga je manj zjutraj in zvečer kot okrog poldneva.

Ljudje kot vrsta smo se razvili z izpostavljenostjo soncu in UV-sevanje v določeni meri dobro prenesemo, vendar prekomerna izpostavljenost povzroča poškodbe kože. Sončne opekline, še posebej tiste z mehurji, so znak, da je bilo UV-sevanja odločno preveč. Tovrstne poškodbe se akumulirajo skozi življenje in lahko vodijo do kožnega raka. Zato je pomembno, da se zaščitimo z oblačili in/ali kremo z zaščitnim faktorjem, še posebej pa, da se izogibamo soncu z umikom v senco ali notranje prostore med 10. in 17. uro.

Tudi če uporabljamo kremo z visokim zaščitnim faktorjem, nas sonce lahko opeče – drži ali ne drži?

Kreme z visokim zaščitnim faktorjem nudijo zaščito, vendar ne popolne. Spet je vse odvisno od doze in od naše individualne občutljivosti za sonce. Če smo izpostavljeni močnejšemu UV-sevanju, je potrebna bolj stroga zaščita pred soncem, kot so oblačila in senca. Edino popolno zaščito nudijo hišni zidovi, skozi katere UV-svetloba ne prodre. Če smo zunaj, je treba nepokrite dele kože večkrat na dan namazati z zaščitno kremo, idealno vsaki dve uri. Če se okopamo ali močno spotimo, je treba obnoviti nanos zaščitne kreme.

Sončne opekline pustijo trajne posledice na koži in našem zdravju – drži ali ne drži?

Vsaka sončna opeklina povzroči poškodbe kože, ki se seštevajo skozi življenje. Koža ne pozabi, vsaka opeklina prispeva k staranju in povečuje tveganje za kožnega raka. Naravna zaščita pred soncem je pri temnejši koži boljša, a poškodbe se vendarle tudi tam akumulirajo. Ultravijolična svetloba vsak dan povzroča okvare v kožnih celicah, ki jih naši celični mehanizmi sproti popravljajo, vendar lahko, če je okvar veliko, kakšna uide in pride do kožnega raka. Pomembno je zmanjšati izpostavljenost UV-sevanju, saj je to edino, kar lahko aktivno storimo za zdravje in proti staranju naše kože.

V senci nas sonce ne more opeči – drži ali ne drži?

UV-žarki prodrejo tudi v senco, podobno kot vidna svetloba. Senca sicer zmanjša izpostavljenost UV-sevanju, vendar v senci zaščita pred soncem nikakor ni popolna. Enako velja za oblake: tudi v zelo oblačnem vremenu lahko skozi oblake prodre 50 % UV-sevanja.

Temnejši toni kože ne potrebujejo visoke zaščite pred soncem – drži ali ne drži?

Ljudje s temnejšo kožo imajo več melanina, ki nudi določeno zaščito, vendar niso imuni na poškodbe zaradi UV-sevanja. Tudi temnejša koža potrebuje zaščito pred soncem.

Sončenje povzroča raka kože – melanom – drži ali ne drži?

UV-sevanje bistveno poveča tveganje za razvoj melanoma, še posebej pri ljudeh s svetlejšo kožo in tistih, ki so imeli sončne opekline v otroštvu, pa tudi za kožni karcinom.

Pri samopregledovanju kože in kožnih znamenj si zapomnimo pravilo ABCDE. Nevarno je lahko znamenje, ki kaže naslednje znake (praviloma več teh znakov hkrati):

  • A (asimetrija): Znamenje ni simetrično.
  • B (rob – border): Rob znamenja je nepravilen, nazobčan ali nejasen.
  • C (barva – color): Znamenje ima več barv (rjave, črne, vijolične, modrikaste) ali je brez pigmenta.
  • D (premer – diameter): Znamenje je večje od 6 mm.
  • E (evolucija – evolution): Znamenje se spreminja v velikosti, obliki ali barvi.

Enkrat mesečno si vzemimo nekaj minut za pregled kože. Bodimo pozorni na spremembe, ki izstopajo kot “grdi raček”, in jih pokažimo dermatologu. Primere melanoma in karcinoma kože si lahko ogledate v naši galeriji.

Zaključek

Pogovor z dr. Tlaker v oddaji Dobro jutro je poudaril pomen zaščite kože pred soncem. Ključni stebri zaščite pred soncem so skanje sence in izogibanje soncu v najbolj osončenih urah, zaščitna oblačila in redna uporaba kreme z zaščitnim faktorjem za nepokrita mesta. Poleg tega je pomembno redno samopregledovanje kože za zgodnje odkrivanje sprememb. Zaščita pred soncem ni pomembna le za preprečevanje sončnih opeklin, ampak tudi za zmanjšanje tveganja za resne zdravstvene težave, kot je melanom in karcinom kože. Poleg tega je najboljši anti-aging, saj UV-sevanje kožo intenzivno stara.

Celotni 15-minutni prispevek si lahko ogledate v arhivu oddaj TV Slovenija.

vesna tlaker zaščita pred soncem dobro jutro sončenje melanom kožni rak