Ko se mladi raziskovalci obrnejo na izkušene zdravnike, nastanejo pogovori, ki so zanimivi tudi za vse nas. Prav takšen je bil nedavni pogovor med dr. Vesno Tlaker, specialistko dermatologije, in študentko Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki jo je zanimalo, kako se v praksi uporabljajo dermalna polnila, katera tveganja so povezana z njimi in kako izbrati varnega izvajalca.
Odgovori dr. Tlaker so polni konkretnih nasvetov, opozoril in izkušenj iz prakse. Zato jih delimo tudi z vami – ker menimo, da lahko pomagajo vsakomur, ki razmišlja o estetskih posegih ali želi izvedeti, kaj se v resnici dogaja “za kulisami” sveta dermalnih polnil.
Kaj sploh so dermalna polnila in zakaj so tako priljubljena?
Dermalna polnila so medicinski pripomočki, ki jih zdravnik z injekcijo vnese v kožo ali podkožje. Njihov glavni namen je:
- zapolniti gube,
- povrniti izgubljeni volumen obraza,
- osvežiti utrujen videz,
- zmanjšati podočnjake in upadle lica.
Ker učinek opazimo hitro in okrevanje traja le kratek čas, so polnila v zadnjih letih postala pravi hit – tudi v Sloveniji.
Katera polnila zdravniki uporabljajo najpogosteje?
Dr. Tlaker v svoji praksi najpogosteje uporablja:
- hialuronska polnila – naravna snov, ki veže vodo in daje koži polnost,
- Ellansé (polikaprolakton) – spodbuja tvorbo kolagena,
- Radiesse (kalcijev hidroksiapatit) – glajenje gub in izboljšanje kontur,
- Sculptra (poli-L-mlečna kislina) – spodbuja pomlajevanje,
- HarmonyCa – kombinacija hialuronske kisline in kalcijevega hidroksiapatita.
Izbira je vedno odvisna od tega, kaj si pacient želi, in od lastnosti njegove kože.
Tveganja, ki jih ne smemo spregledati
Večina zapletov je blagih in mine v nekaj dneh – najpogosteje gre za oteklino ali modrico.
A obstajajo tudi resnejša tveganja, na katera je treba biti pozoren:
- bakterijske okužbe,
- motena prekrvavitev (ishemični dogodek),
- tujkove reakcije,
- nekroza tkiva.
»Najpogostejši dolgoročni neželeni učinek je nenaravno, pretirano napolnjen videz obraza, ki nastane, kadar se dermalna polnila uporabljajo za težave, ki jih v resnici ne moremo optimalno rešiti.« — dr. Vesna Tlaker
Zakaj poseg pri nestrokovnem izvajalcu ni “poceni bližnjica”
V Sloveniji je injiciranje dermalnih polnil zakonsko opredeljeno kot medicinski poseg – izvajati ga sme le zdravnik z licenco.
Ko se poseg izvaja v kozmetičnem salonu ali celo doma, tveganje močno naraste:
- pogosto se uporabljajo neregistrirani materiali,
- izvajalci ne znajo preprečiti ali reševati zapletov,
- posledice so lahko trajne poškodbe ali brazgotine.
Mit vs. resnica
Mit: Če so polnila “naravna”, so popolnoma varna.
Resnica: Varna so le, če jih aplicira izkušen zdravnik z ustreznim materialom.
Mit: Poseg lahko opravi vsak, ki ima nekaj izkušenj z iglo.
Resnica: Gre za medicinski poseg, ki zahteva poglobljeno znanje anatomije in usposobljenost za reševanje zapletov.
Mit: Mlajši ko si, boljši bo učinek.
Resnica: Pri mladih so posegi pogosto nepotrebni in lahko vodijo v nenaraven videz.
Nasvet dr. Tlaker za vse, ki razmišljajo o polnilih
- Izberite registriranega in izkušenega zdravnika.
- Preverite, kateri materiali bodo uporabljeni.
- Ne verjemite nerealnim obljubam s socialnih omrežij.
- Razmišljajte dolgoročno – cilj je harmoničen videz, ne le trenutni “wow učinek”.
Premišljena odločitev za lepši videz
Dermalna polnila lahko resnično osvežijo videz in izboljšajo samozavest – a le, če jih izvede strokovnjak v varnem okolju. Dr. Vesna Tlaker opozarja, da je ozaveščenost ključna: le z dovolj informacij in premišljeno odločitvijo se lahko izognemo nepotrebnim tveganjem ter dosežemo naraven in estetsko uravnotežen rezultat.
