Suha koža je pogosta težava, s katero se srečuje veliko ljudi, še posebej v hladnejših mesecih. Čeprav je suha koža bolj neprijetnost kot bolezen, lahko povzroči srbenje, občutek zategnjenosti in luščenje. Če za suho kožo ne skrbimo pravilno, se lahko pojavi vnetje z rdečino, srbenjem in ranami, imenovano asteatotični dermatitis – zimski ekcem. V tem prispevku smo za vas zbrali pregled ključnih informacij in nasvetov naših dermatologov, ki vam bodo pomagale razumeti suho kožo in zanjo ustrezno poskrbeti, da se boste v njej prijetno počutili in preprečili težave.
Nad suho kože se pogosteje pritožujejo ženske, kar je posledica razlik v zgradbi kože in izpostavljenosti dražljivcem iz okolja.
Ženska koža je občutljivejša in nežnejša od moške, zato zahteva več nege in zaščite.
Ženske so večinoma bolj obremenjene z gospodinjskimi opravili, povezanimi z močenjem rok in čistili, ki sprožijo ali poslabšajo suho kožo in dermatitis rok. Poleg tega ženske rade eksperimentirajo z različnimi negovalnimi izdelki in marsikdaj nehote poslabšajo težave, namesto da bi jih izboljšale.
Vzroki suhe kože
Na funkcioniranje kože vplivata genetika in okolje. Ljudje smo zelo različni, velika je razlika med spoloma in rasami, delovanje kože se spreminja s starostjo. Moška koža je na splošno odpornejša, debelejša in pod vplivom hormonov izloča več loja. Koža odraslih moških večinoma potrebuje manj nege kot pri ženskah, čeprav nas kozmetična industrija prepričuje drugače. Posebno pozornost pa potrebuje koža otrok in starejših, ki izloča manj loja in je bolj občutljiva.
Zunanjo povrhnjico kože sestavljajo večinoma poroženele celice, ki se nenehno nezaznavno luščijo in odpadajo. Celotna povrhnjica se obnovi približno enkrat mesečno. V letu dni odrasel človek izgubi za do 4 kilograme kožnih lusk, ki večinoma končajo kot hišni prah. Celice povrhnjice med seboj povezujejo – podobno kot malta opeko v zidu – medcelične maščobe. Te pomagajo tvoriti zaščitni maščobno-kislinski plašč na površini kože, ki preprečuje izhlapevanje vode skozi kožo. Zaradi tega ima večina ljudi kožo mehko, voljno in gladko. Pri ljudeh s suho kožo teh maščob ni dovolj, zato je povečano izhlapevanje vode skozi povrhnjico.
Suha koža je groba, razpokana in se lušči, posledica je lahko neprijeten občutek zategovanja ali srbenja. Suha koža je občutljivejša za zunanje dejavnike – hitreje se razdraži zaradi mraza, vetra ali stika z vodo, detergenti, zemljo itd. Zaradi izsušenosti kože se lahko pojavi vnetje z rdečino, poveča se možnost okužb. Suha koža se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pogostejša pa je v starosti, ko se zmanjša izločanje
loja, in pri otrocih. Lahko je družinsko pogojena. Pojavlja se tudi v sklopu nekaterih bolezni kože, npr. atopijskega dermatitisa ali ihtioze. Težave s suho kožo so pogostejše pozimi, ko je zrak bolj suh, zlasti v centralno ogrevanih prostorih. Številni ljudje, zlasti skrbne in urejene ženske, imajo težave s suho kožo zgolj zaradi nepravilne nege s prepogostim umivanjem in uporabo preveč agresivnih mil.
Značilen asteatotični dermatitis – zimski ekcem – pri osebi s suho kožo. Zaradi izsuševanja se koža vname, žarišča srbijo. Če jih praskamo, na koži nastanejo rane, ki so vstopno mesto za bakterije. Težavam se lahko pridruži sekundarna bakterijska okužba, ki se kaže z rumenkastimi ali rjavkastimi krastami, iz katerih se lahko izceja izloček. V takšnih primerih obiščite dermatologa.
Dedna nagnjenost k suhi koži in individualna fiziologija
Koža je genetsko programirana, koliko loja izloča in kako poroženeva, kar vpliva na njeno suhost oz. vlažnost. Maščoba, ki jo izločajo lojnice, je ključna za zadrževanje vlage v koži, saj brez maščob vlaga obilneje izhlapeva. Največ lojnic je na obrazu v t.i. T-liniji (čelo, nos, brada) in v lasišču. Na dlaneh in podplatih lojnic ni, tam so zgolj znojnice. Najbolj suha je običajno koža goleni. Delovanje lojnic spodbujajo androgeni hormoni, zato je koža moških manj suha. Zaradi hormonov je tudi bolj suha koža otrok in starejših.
Vpliv klimatskih razmer in vremena na suho kožo
V zimskih mesecih je zrak bolj suh, še posebej v hladnejših podnebjih in ob centralnem ogrevanju. Nizka vlažnost zraka kar povzroči povečano izhlapevanje vode iz kože. Hladen zrak in veter dodatno izsušita kožo, saj poškodujeta njeno zaščitno pregrado in povzročita večjo izgubo vode. Najbolj trpijo roke, če ne nosimo rokavic, in ustnice. Centralno ogrevanje zmanjšuje vlažnost zraka, kar povzroča še večje izsuševanje kože, pa tudi sluznice dihal.
Neustrezna nega
V hladnem vremenu je zelo prijetno pod vročim tušem ali v kadi vroče vode, a to lahko dodatno poslabša težave s suho kožo. Vroča voda bolj kot mlačna s površine kože izpira maščobo, ki je ključna za zadrževanje vode. Zato je treba milo s kože dobro izprati, uporabljati manj vročo vodo in se po umivanju namazati z negovalno kremo. S pogostim umivanjem in razkuževanjem, zlasti rok, s kože odstranjujemo maščobo, ki kožo ščiti pred izsuševanjem. Nošenje debelejših, pretesnih, volnenih in sintetičnih oblačil lahko draži suho kožo in poslabša simptome, kot je srbenje. Prav tako se težave lahko poslabšajo zaradi drgnjenja ob negi.
Pomanjkanje hidracije
Pozimi, ko nam ni vroče, pogosto pijemo manj tekočine. S pitjem obilice vode ne moremo rešiti problema suhe kože, a če pijemo odločno premalo, voda v kožo nima od kod priti in bo koža še bolj suha in uvela.
Bolezni kože in zdravila
Suha koža je del klinične slike pri boleznih s spremenjeno sestavo povrhnjice, kot sta atopijski dermatitis ali ihtioza. Nekatera zdravila povzročijo, da je koža bolj suha. Med njimi je zlasti zdravilo izotretinoin (Retitren, Roaccutane, Accutane), ki ga uporabljamo za zdravljenje aken. Prav tako je koža bolj suha ob uporabi lokalnih retinoidov, ki so popularna učinkovina kremah proti staranju.
Dermatitis zaradi suhe kože rok pri pacientki, ki jemlje izotretinoin zaradi aken. Podobna vnetja so pogosta pri ljudeh z občutljivo kožo, ki si pogosto umivajo roke.
Nasveti za nego suhe kože
Svoje genetike ne moremo spremeniti, na vreme pa tudi ne moremo vplivati. Za suho kožo skrbimo za ustrezno nego in prilagodimo mikroklimatske razmere (oblačila, zrak v prostoru). Nego kože je treba prilagoditi stanju in okoliščinam.
Na splošno velja, da moramo kožo pozimi pozorneje negovati. Ozračje je pozimi mrzlo in zračna vlaga je nižja, zato tudi koža bolj trpi. Poleg izogibanja prepogostemu in preagresivnemu umivanju svetujemo zaščito občutljivih delov, sploh če jih pogosto umivamo ali razkužujemo. Sem spada tako uporaba negovalnih krem kot tudi tudi nošenje toplih rokavic, ko gremo ven.
Zimski ekcem (asteatotični dermatitis, eczema hiemalis) nastane zaradi izjemno izsušene kože, ki se vname. Praviloma se pojavlja pri osebah s suho in občutljivo kožo, ki so dodatno izpostavljeni neugodnim okoljskim dejavnikom. Čeprav se lahko pojavi v katerem koli leta in pri komer koli, je pogost zlasti v zimskih mesecih ter večinoma prizadene otroke in starejše.
Suha koža potrebuje nežno umivanje
Suha koža potrebuje nežno umivanje. Uporabljajte hipoalergena mila brez dišav, ki ne dražijo kože. Ne uporabljajte običajnih tekočih mil iz trgovine in penečih kopeli, ki kožo močno sušijo. Za umivanje izberite blag sintetični detergent (sindet) ali olje za tuširanje. Miljenje omejite na tiste dele kože, ki so vidno umazani, po potrebi še na kožne gube in intimne predele. Celega telesa ni treba militi vsak dan. Po kopanju nežno obrišite kožo z mehko brisačo, ne drgnite.
Suho kožo je treba redno mazati z negovalno kremo
Po tuširanju se nežno obrišite in kožo takoj, dokler je še vlažna, namažite z negovalno kremo ali mastnim losjonom. Najbolje se je namazati v treh do največ petih minutah po tuširanju, saj tako ujamemo dodatno vlago v kožo.
Kratke in mlačne kopeli
Prekomerno ali predolgo kopanje ali tuširanje v prevroči vodi dodatno izsuši kožo. Kopeli naj bodo kratke (10 minut ali manj) in v mlačni vodi. Izogibajte se dolgemu tuširanju z vročo vodo. Bolj kot je voda vroča, hitreje se izpirajo maščobe s kože. Z umivanjem ne pretiravajte, če tuširanje kakšen dan preskočite, vam bo koža hvaležna.
Oljna kopel
Občasno – npr. enkrat tedensko – si lahko pripravite oljno kopel. V banjo mlačne vode dodajte priporočeno količino katere od pripravljenih oljnih kopeli ali pa nekaj žlic olivnega olja (iz kuhinje), ki jih pred tem z električnim mešalnikom v manjši posodi dobro razmešate v litru vode. Priporočamo največ 10- do 20-minutno kopel. Po kopanju kožo nežno popivnajte z brisačo in takoj namažite z negovalno kremo ali mastnim losjonom. Oljne kopeli odsvetujemo ob znakih vnetja na koži, kot so rdečina in rane. Po oljni kopeli je kad zelo spolzka – previdno, da vam ne zdrsne!
Oblačila iz naravnih materialov
Nosite mehka oblačila iz bombaža ali drugih naravnih vlaken. Izogibajte se grobemu tkanju ter volnenim in sintetičnim materialom, ki lahko dražijo kožo. Perilo, ki je v stiku s kožo, operite s čim manj agresivnimi pralnimi sredstvi in brez mehčalca. V pralnem stroju naj bo manj perila, perilo dvakrat izperite. Novo perilo pred uporabo vedno operite.
Zaščita pred neugodnimi vremenskimi razmerami in mikroklima okolja
Preden greste ven na mraz, izpostavljeno kožo obraza in rok namažite z zaščitno kremo. Pozimi nosite tople rokavice in dovolj oblačil, da vas ne bo zeblo. Če imate težave s kožo na rokah, upoštevajte naša navodila za nego rok.
Pozimi, ko je zrak suh, v notranjih prostorih uporabite vlažilec zraka. Tudi dihala vam bodo hvaležna, saj suh zrak izsušuje sluznico dihal. Če nimate vlažilca, si lahko pomagate z mokro brisačo na radiatorju. Če perilo po pranju sušite v svojih bivalnih prostorih, to pomaga zvišati zračno vlago in je dobrodejno za kožo, čeprav je žal manj ugodno z vidika urejenosti prostorov.
V mrzlem vremenu je treba zunaj nositi tople rokavice. Zaščita z rokavicami poleg redne uporabe negovalne kreme prepreči številne težave s suho in razdraženo kožo rok.
Predene nadenete rokavice, je priporočljivo na roke nanesti negovalno kremo. Pomembno je, da se rokavice lepo prilegajo, vendar ne stiskajo. Pri težavah s kožo na rokah je treba upoštevati tudi druga navodila za nego rok.
Brez praskanja
Praskanje lahko poslabša stanje in na koži povzroči rane, ki so vstopno mesto za okužbe, zato se mu izogibajte. Če koža srbi, jo raje nežno masirajte z negovalno kremo.
Pravočasna pomoč dermatologa
Če težave s suho kožo ne izzvenijo ali se poslabšajo, obiščite dermatologa. Ne odlašajte z obiskom, če je koža pordela, če stalno srbi, če se na njej pojavijo vnetje, rane ali kraste.
Kakšno kremo naj izberemo za nego suhe kože?
Za nego kože izberite pripravek – kremo ali losjon – ki vam ustreza in ga boste z veseljem redno uporabljali. V zimskih mesecih naj bo negovalni pripravek bolj masten kot poleti, na splošno pa pripravki z veliko vsebnostjo vode in malo maščob (ti. hidratantne kreme) za ljudi s suho kožo niso najboljši. Prav tako čista olja (rastlinska, mineralna), ki koži ne dodajo vlage, za nego suhe kože niso primerna.
Ljudje z zelo občutljivo in k alergijam nagnjeno kožo naj izberejo hipoalergen pripravek brez dišav. Včasih je treba preizkusiti več negovalnih pripravkov, da najdemo ustreznega zase. Ravnajte se po občutku: po uporabi koža ne sme peči ali pordeti, občutek mora biti prijeten, koža pa dolgo mehka in voljna. Izogibajte se pripravkom (čistilnim losjonom ipd.), ki vsebujejo alkohol.
Koliko vode moramo popiti, da preprečimo suho kožo?
Raziskave kažejo, da lahko povečan vnos tekočine pozitivno vpliva na hidracijo kože, ni pa povsem jasno, kako. Voda, ki jo popijemo, ne gre neposredno v kožo in še posebej v njej ne ostane ujeta. Voda iz kože namreč nenehno izhlapeva. Vsak dan z nezaznavnim potenjem, perspiratio insensibilis, izločimo okrog pol litra vode. Da koža ostane prijetno vlažna, potrebuje tako vlago kot maščobo. S še tako obilnim uživanjem tekočin ne moremo rešiti problema suhe kože, če v povrhnjici ni dovolj maščobe, ki bi zadrževala izhlapevanje. Zato je za suho kožo ključna pravilna nega, ne zgolj prenalivanje z vodo.
Luščenje ni vedno znak suhe kože
Koža je organ, ki se ves čas obnavlja. Na površini se nakopičijo poroženele celice, ki se nenehno nezaznavno luščijo. Če luščenje ne poteka pravilno, se na površini kože naredi debel sloj mrtve povrhnjice, kar daje videz postarane in zgrbančene kože (kot bi se namazali z glino in pustili, da se posuši). To ne pomeni, da je koža suha, potrebno jo je samo izluščiti, kar lahko naredimo z ustrezno nego, lahko tudi s pilingi, retinoidi in sadnimi kislinami. Na obrazu in na lasišču imamo več lojnic kot drugje po telesu, zato je tu koža manj suha, po drugi strani pa večkrat prekomerno poroženela, kar ljudje pogosto zamenjujejo s suhostjo.
Poroženela koža (hiperkeratoza) nastane zaradi hitrega kopičenja odmrlih kožnih celic, ki se ne luščijo pravilno. Zato je pomembna pravilna nega, da se odstrani odmrle celice in izboljša njena gladkost ter elastičnost.
Urea je zelo učinkovita sestavina za nego suhe in poroženele kože, saj jo vlaži, spodbuja luščenje odmrlih celic, pomaga vzdrževati naravni lipidni sloj, zmanjšuje srbež in ima blag protivnetni učinek, ki pomaga umiriti razdraženo kožo. Pogosto se uporablja v izdelkih za zelo suho kožo, ekceme, luskavico in kurja očesa. Učinek je odvsen od koncentracije – za nego uporabljamo do 10 % ureo. Višje koncentracije uporabljamo za odstranjevanje kurjih oči ali zadebeljenih nohtov.
V medicinskem centru Dermatologija.si se pogosto srečujemo tudi z ljudmi – večina med njimi je žensk – ki menijo, da imajo hkrati suho in mastno kožo na obrazu. V teh primerih gre večinoma za motnjo poroženevanja, ki jo vzdržujejo z nepravilno nego. Občutek suhosti je posledica neizluščene mrtve povrhnjice, ki v predebelem sloju zateguje kožo obraza, podobno, kot če bi se namazali z glino. Takšno kožo je treba izluščiti, ne pa je utapljati v hidratantnih kremah. Te namreč zgolj kratkotrajno olajšajo težavo, dolgoročno pa jo vzdržujejo.
Za lepo in zdravo kožo mora biti povrhnjica ravno prav izluščena, ravno prav navlažena in vsebovati ravno pravšnje ravnovesje med maščobo in vodo. Idealen tretman za obraz in dekolte, pa tudi druge dele telesa, je HydraFacial, ki je med najpopularnejšimi v našem medicinskem centru. Terapevtka vam s prilagojenimi kislinami za vaš tip kože odstrani odmrle celice, kar naredi vašo kožo v trenutku gladko in sijočo. Hkrati vam lahko tudi svetujemo glede pravilne nege. Večina žensk s težavo “hkrati mastne in suhe kože” namreč uporablja neustrezne, preveč vlažilne izdelke, brez aktivnih učinkovin, ki bi pomagale pri izluščenju kože.
Asteatotični dermatitis (zimski ekcem, eczema hiemalis, eczema craquele)
Izsuševanje kože lahko vodi v vnetje, imenovano asteatotični dermatitis. Največkrat ga vidimo na golenih, saj je koža tam po naravi najbolj suha, lahko pa se pojavi po celem telesu. Asteatotični dermatitis ima značilno sliko “razpokanega porcelana” – zato je v starejši literaturi imenovano tudi eczema craquele. Posebej pogost je pri starejših, saj po 50. letu zaradi upadanja hormonov koža izloča manj loja.
Žarišča asteatotičnega dermatitisa so pordela, razpokana, lahko pečejo ali srbijo. V takem primeru lahko velikokrat rešimo problem s povsem enostavnim ukrepom, in sicer z negovalno kremo, ki vsebuje ureo. Če to ne pomaga, je potrebna protivnetna krema, ki jo predpiše zdravnik. Po izboljšanju je treba redno negovati kožo, da se problem ne ponovi.
Značilen videz asteatotičnega dermatitisa (eczema craquele) na golenih
Urea – učinkovina za nego suhe kože
Za večino ljudi je glede nege dovolj le negovalna krema, če gre za večji problem, svetujemo, da poiščete kremo, ki vsebuje ureo, to je posebna učinkovina oziroma sečnina, ki bo oskrbela vašo presuho kožo, jo navlažila in pomagala oluščiti ter zmanjšala srbež. Če se težave kljub temu nadaljujejo, priporočamo posvet pri dermatologu.
Urea ali sečnina je naravna vlažilna učinkovina, ki je del naravnega vlažilnega faktorja kože. Prisotna je v zunanjih plasteh kože in pomaga vzdrževati njeno hidratacijo, saj veže vodo iz okolja in jo zadrži v koži. Urea ima pomembno vlogo pri zdravljenju suhe in zelo suhe kože zaradi naslednjih lastnosti:
- Vlažilno delovanje: Urea je humektant, kar pomeni, da privlači vlago iz okolice in jo zadrži v koži. To pomaga preprečiti izsuševanje kože.
- Piling učinek: Pri višjih koncentracijah deluje kot keratolitik, kar pomeni, da odstranjuje odmrle kožne celice. S tem tudi zmanjšuje hrapavost.
- Krepitev kožne bariere: Urea izboljša delovanje zaščitne kožne pregrade, kar pomaga preprečiti izgubo vlage in ščiti kožo pred dražečimi snovmi iz okolja.
- Pomirjevalno delovanje: Urea zmanjšuje občutek srbenja in zategnjenosti, ki pogosto spremljata suho kožo.
Izdelki z ureo so na voljo v različnih koncentracijah, odvisno od potrebe kože: nižje koncentracije (do 10 %) za splošno vlaženje in višje (do 40 %), ki so zelo močne in jih uporabljajte le po navodilu dermatologa za razmehčanje zelo debele roževine, kot so kurja očesa ali nohti. Ureo lahko uporabljate na suhi koži, če ni vneta. Če je na koži že vnetje, lahko urea peče – pred uporabo se posvetujte z dermatologom.
V našem medicinskem centru priporočamo odlično kremo za roke in negovalni losjon za telo s 5 % ali 10 % ureo priznane dermatološke znamke Excipial. Losjon je namenjen negi zelo suhe in srbeče kože. Losjon se hitro vpija, rahlo hladi, kožo pa naredi mehko in negovano. Krema za roke je ena najboljših, kar smo jih preizkusili, saj se hitro vpije in ne moti dela. Oboje lahko kupite med našim delovnim časom na lokaciji Vilharjeva cesta 50 v Ljubljani.
Številna kožna obolenja se pozimi poslabšajo
V zimskem času, ko je zrak suh in temperature nizke, se suhost kože pogosto poslabša, kar lahko vpliva na številna kožna obolenja. V tem obdobju je priporočljiva redna uporaba vlažilnih sredstev, izogibanje dolgotrajnemu izpostavljanju suhemu zraku in previdna nega kože, da bi preprečili poslabšanje simptomov. Nekatera stanja, ki so posebej občutljiva na letni čas, so:
Atopijski dermatitis (ekcem): Suh in hladen zrak pozimi še dodatno izsuši kožo in poslabša simptome atopijskega dermatitisa. Koža postane bolj občutljiva, vneta, srbeča in rdeča, kar poveča tveganje za razpoke in posledične okužbe.
Luskavica (psoriaza): pozimi običajno vidimo poslabšanja luskavice, saj je manj UV-sevanja, ki blaži vnetje. K poslabšanjem prispeva tudi neugodna zimska klima.
Seboroični dermatitis: Čeprav se seboroični dermatitis pogosto poslabša v hladnejših mesecih, ni neposredno povezan s suhostjo kože. Kljub temu lahko kombinacija suhega zraka in draženja vpliva na večje pojavljanje vnetja in luščenja na prizadetih območjih, predvsem na obrazu in lasišču.
Ihtioza: To je genetska motnja, za katero je značilno nepravilno luščenje kože. Pozimi postanejo simptomi še bolj izraziti, saj koža izgubi še več vlage in postane bolj zadebeljena in razpokana.
Kontaktni dermatitis: Hladno vreme in pogostejša uporaba dražečih sredstev, kot so mila ali dezinfekcijska sredstva, lahko izsušijo kožo in povečajo tveganje za nastenek iritacijskega kontaktnega dermatitisa ter poslabšanje alergijskega kontaktnega ekcema.
Pilarna keratoza: Pri tej pogosti kožni težavi gre za genetsko nepravilno luščenje v področjih dlačnih mešičkov. Vidimo majhne čvrste izbokline, podobne strgalu, zlasti na nadlakteh, stegnih in zadnjici. Suho vreme dodatno poslabša stanje.
Če imate suho kožo ali podobne težave, ki jih ne znate rešiti sami, se naročite na dermatološki pregled!
V zvezi z naročanjem oziroma termini nas pokličite na 031 777 249! Z veseljem vam bomo pomagali.
