Izpadanje las in plešavost sta povezana pojava, vendar ne zamenljiva: izpadanje las lahko vodi v plešavost, vendar pa se plešavost ne napove vedno z vidnim izpadanjem las. Med obojim vam lahko pomaga razlikovati specialistični dermatološki pregled lasišča.
Kaj je izpadanje las
Izpadanje las pomeni, da opazimo več izpadlih las med umivanjem, česanjem, na oblačilih ali blazini. Izpadanje las je lahko občasno in kratkotrajno, lahko je dolgotrajno. Strokovni izraz za izpadanje las je efluvij. Izpadanje las lahko vodi v plešavost, a ne vedno.
Vrste izpadanja las (efluvija)
- Telogeni efluvij (akutni/kratkotrajni ali kronični) pomeni prekomerno izpadanje telogenih (mirujočih) las. Pogosti sprožilci so stres, porod, bolezen, operacija, zdravila, bolezni ščitnice in pomanjkanje železa. Običajno je prizadeto celotno lasišče. Telogeni efluvij je ponavadi začasen, traja nekaj tednov ali mesecev in se začne 2-4 mesece po sprožilnem dogodku. Po epizodi telogenega efluvija si lasje lahko opomorejo in popolnoma zrastejo nazaj. Specifične pogoste vrste telogenega efluvija so:
– efluvij po porodu;
– efluvij zaradi zdravil (npr. antikoagulanti, blokatorji beta, zdravila za zdravljenje bolezni ščitnice);
– efluvij zaradi pomanjkljive prehrane (kalorično in beljakovinsko pomanjkljiva prehrana, pomanjkanje cinka ali železa, “crash” diete);
– efluvij zaradi vročinskih bolezni (npr. gripa, covid). - Anageni efluvij (je vedno akuten in povezan s tokisičnim učinkom na lase) pomeni izgubo las v anageni, rastni fazi. Značilen je ob kemoterapiji, obsevanju ali hudih zastrupitvah. Izguba las je hitra in obsežna; običajno pa lasje po prenehanju sprožilca popolnoma zrastejo nazaj.
- Katageni efluvij je zelo redek in pomeni izgubo las v katageni (prehodni) fazi. Vidimo ga lahko pri nekaterih zastrupitvah ali vnetjih.
- Sindrom Loose Anagen Hair pomeni, da so lasje v rastni fazi, a slabo pritrjeni v lasni mešiček. Najpogostejši je pri otrocih, zlasti deklicah s svetlimi lasmi. Lase je možno z lahkoto in brez bolečin izpuliti.
Kaj je plešavost
Plešavost (strokovno imenovana alopecija) pomeni, da so lasje vidno razredčeni ali jih ni več. Običajno je trajna, v nekaterih primerih je lahko začasna, npr. pri alopeciji areati ali po kemoterapiji. Najpomembnejša razvrstitev alopecij je glede na to, ali proces v lasišču povzroča brazgotinjenje lasnih mešičkov (brazgotinske alopecije) ali ne (nebrazgotinske alopecije). Če se lasni mešički zabrazgotinijo, namreč lasje ne morejo več zrasti in bo plešavost trajna. Nebrazgotinske (necikatricielne) alopecije so mnogo pogostejše od brazgotinskih (cikatricielnih).
Vrste plešavosti brez brazgotinjenja lasnih mešičkov (necikatricielne alopecije)
- Androgena alopecija (ženski in moški tip)
- Alopecija zaradi efluvija
- Alopecija areata
- Prirojene (kongenitalne) bolezni las in lasnih mešičkov
- Trakcijska (mehanska) alopecija – pri hudi ali dolgotrajni trakciji je lahko tudi brazgotinska
Vrste brazgotinske plešavosti (cikatricielne alopecije)
Primarne brazgotinske plešavosti – lasni mešiček se zabrazgotini zaradi vnetne bolezni
- Limfocitna skupina: lihen planopilaris (vključno s frontalno fibrozirajočo alopecijo), kronični kožni lupus eritematozus, psevdopelade Brocq;
- Nevtrofilna skupina: folliculitis decalvans, disekantni celulitis skalpa, perifolliculitis abscedens et suffodiens;
- Mešane in druge vnetne bolezni: centralna centrifugalna cikatricielna alopecija, sindrom Graham-Little.
Sekundarne brazgotinske plešavosti – lasni mešički se zabrazgotinijo zaradi drugih bolezni
- Po opeklinah, poškodbah, obsevanju
- Po okužbah (npr. tinea capitis – kerion celsi, gobavost)
- Po tumorjih (bazalnocelični karcinom, metastaze drugih karcinomov)
Vzroki izpadanja las in plešavosti so zelo različni in v prvi vrsti je pomembno ločiti, za kakšno vrsto izpadanja las in/ali plešavosti gre, šele nato se odločiti glede zdravljenja.
