Izpadanje las

Izpadanje las, kot ga dermatologi opažamo v klinični praksi, je tako pri moških kot pri ženskah najpogosteje posledica androgenetične alopecije. Ta tip redčenja in izpadanja las imenujemo tudi dedna ali hormonska plešavost oz. izpadanje las, v zadnjih letih pa tudi moški oz. ženski tip plešavosti. Tovrstno izpadanje las se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar je z leti vse pogostejše. Izpadanje las po vzorcu androgenetične alopecije pri moških prepoznamo po redčenju las ob čelu (čelo se viša) in na vrhu glave. Pri ženskem tipu androgenetične alopecije je vzorec izpadanja las večinoma drugačen: lasje se tanšajo in redčijo na vrhnjem delu lasišča oziroma kroni.

Izpadanje las zaradi androgenetične alopecije ima kroničen in napredujoč potek. To pomeni, da se stanje brez rednega prejemanja zdravil proti izpadanju las oz. proti plešavosti skozi leta počasi, a opazno slabša. Če torej želimo ne le izboljšati stanje, pač pa vsaj preprečiti slabšanje izpadanja las, mora biti zdravljenje trajno. 

Izpadanje las po moškem tipu. V sprednjih delih lasišča so lasje manj gosti, tanjši, preko las lahko vidimo lasišče. Najslabše je stanje v predelu lasišča tik ob čelu, ki je zaradi izpadlih las višje kot normalno.

Izpadanje las po ženskem tipu. Lasje so razredčeni v centralnem predelu lasišča – na prečki in ob njej, med tem kot so lasje ob straneh lasišča normalno gosti; meja lasišča na čelu ni umaknjena navzgor.

Vzorec izpadanja las po ženskem in moškem tipu (androgenetična alopecija)

Izpadanje las pri androgenetični alopeciji se začne in napreduje počasi, postopoma. Opažamo vse bolj tanke lase, ki so slabše kakovosti ter ne uspejo več izrasti do dolžine kot nekoč. Moški tipično s časom zaznajo, da je čelo vse višje, lasje na vrhu glave pa so manj gosti. Nasprotno temu ženske več izpadanja oz. manjšo gostoto las pogosto najprej opazijo na temenu – vrhnjem delu glave.

Androgenetična alopecija je torej počasno in skoraj neopazno izpadanje las v tipičnem vzorcu, ki se pri moških in ženskah razlikuje.

Vzorec in napredovanje izpadanja las po moškem tipu

Pri moških se najprej redčijo lasje ob straneh čela, zato se čelo viša (sprednja lasna linija se pomika nazaj) ter na vrhu glave oz. temenu. Ko izpadanje las napreduje, se z leti obe področji združita, ob tem pa lasje ostanejo normalno gosti le ob straneh lasišča in v zatilju. Stopnje androgenetične alopecije po tem vzorcu opredeljujemo z lestvico Hamilton-Norwood. Ta vzorec izpadanja las se lahko pojavi tudi pri ženskah s hormonskimi nepravilnostmi – presežkom moških spolnih hormonov v telesu. 

Izpadanje las po moškem tipu – lestvica Hamilton-Norwood. Od stopnje I, ki se kaže kot izpadanje in redčenje las ob straneh čela z umikanjem lasne črte navzgor, plešavost napreduje do končne stopnje VII. Tudi v končni fazi se pri izpadanju las po moškem tipu ohranijo lasje ob straneh glave in v zatilju.

Vzorec in napredovanje izpadanja las po ženskem tipu

Pri ženskah se gostota las manjša v predelu prečke in ob njej v osrednjem predelu lasišča. Lasje tik ob čelu so za razliko od androgenetične alopecije pri moških normalno gosti. Koža lasišča postaja v osrednjem delu glave preko razredčenih las vse bolj opazna. Stopnje androgenetične alopecije po tem vzorcu najpogosteje opredeljujemo z lestvico Ludwig. Zelo redko se pri ženskah pojavi razširjena oblika androgenetične alopecije, ki zajame  celotno lasišče.

Izpadanje las po ženskem tipu po Ludwigovi lestvici napreduje od stopnje I do III.

Kako izgleda izpadanje las pri androgenetični alopeciji

Izpadanje las pri androgenetični alopeciji je praktično neopazno, postopno skozi leta, in ne v šopih in nenadno, kot se lahko zgodi pri nekaterih drugih vzrokih izpadanja las. Če je povečano izpadanje las v šopih opazno po celotnem lasišču, gre običajno za telogeni efluvij in ne androgenetično alopecijo. Je pa takšno povečano in nenadno izpadanje las v šopih pogosto razlog, da pacienti znake androgenetične alopecije prvič opazijo – pravimo, da telogeni efluvij razkrije težave s postopnim in do tedaj neopaznim redčenjem las, saj to z izpadlimi lasmi postane bolj očitno.

Androgenetična alopecija ni povezana z luščenjem, pekočino, zbadanjem, bolečino ali srbežem lasišča. Če so te težave prisotne pri pacientu z androgenetično alopecijo, lahko gre za sočasen pojav drugih težav z lasmi ali lasiščem. Pogosto se namreč zgodi, da imajo pacienti hkrati več težav z lasmi in lasiščem, zato je za dokončno diagnozo in ustrezno zdravljenje izpadanja las vedno potreben natančen dermatološki pregled lasišča pri izkušenem dermatologu.

Z natančnim pregledom lasišča z dermoskopom – orodjem, ki poveča sliko lasišča in omogoča podroben ogled dlačnih mešičkov in las – lahko dermatologi že v zgodnjih fazah izpadanja las zaradi androgenetične alopecije opazimo značilne spremembe: vse več tankih, nepigmentiranih las (strokovno jih imenujemo velusne dlake), ki lasem ne dajejo barve ali volumna, opazi se lahko raznolika debelina las, ki predstavlja postopno usihanje njihove rasti, vse dokler popolnoma ne izpadejo. Napredovalost pleše lahko ocenimo po številu las, ki se nahajajo v dlačnih mešičkih – normalno dva ali trije, nato pa vse manj, dokler dlačni mešiček ne ostane prazen.

Tipična dermoskopska slika androgenetične alopecije, prikazana s 70-kratno povečavo – na lasišču lahko opazimo različno debele lase, lasje so opazno razredčeni, iz ohranjenih mešičkov pa izraščata po ena do dve dlaki.

Zakaj pride do izpadanja las pri androgenetični alopeciji

Izpadanje in redčenje las pri androgenetični alopeciji alopecija nima enega vzroka – gre namreč za zelo kompleksno obliko izpadanja las, na kar vpliva več dejavnikov. 

Izpadanje las zaradi genetike oz. dednosti pri androgenetični alopeciji

Med ene najpomembnejših dejavnikov za izpadanje las po moškem/ženskem tipu oz. androgenetično alopecijo sodijo geni, s katerimi se rodimo. Ti namreč pri vsakem posamezniku določajo, kako bodo lasje rastli, in najpomembneje, kako občutljivi bodo dlačni mešički na moški spolni hormon dihidrotestosteron (DHT), ki je prisoten tako pri moških kot pri ženskah. Če je občutljivost dlačnih mešičkov nanj prevelika, to privede do krajšanja časa rasti las, lasje izraščajo vse tanjši, dokler se njihova rast popolnoma ne ustavi. To se skozi leta kaže s počasi napredujočim redčenjem las. Androgenetična alopecija je torej lahko dedna, pri čemer je največja verjetnost pojava tedaj, ko je pleša prisotna pri očetu. Čeprav je dednost pri androgenetični alopeciji pomembna, pa ni nujna za njen nastanek. To pomeni, da lahko imamo androgenetično alopecijo tudi, če je nima nihče drug v naši družini.

Izpadanje las in plešavost sta pri androgenetični alopeciji posledica krajšanja časa rasti las in izraščanja vse tanjših las, ki čez čas izpadejo. To se skozi leta kaže z vse manjšo gostoto las. Skrajno levo je prikazan zdrav dlačni mešiček, skrajno desno pa dlačni mešiček pri napredovali androgenetični alopeciji – opazimo lahko, da je manjši, iz njega pa izrašča miniaturna dlaka.

Vloga moških spolnih hormonov (androgenov) pri izpadanju las

Zelo močan moški spolni hormon (androgen), ki tako pri moških kot pri ženskah negativno vpliva na rast las, je DHT.  Nastaja iz testosterona s pomočjo encima 5-alfa-reduktaze (tipa 1 in 2) in se v glavnem nahaja v koži, dlačnih mešičkih, prostati in jetrih, med tem ko se prosto v krvi nahaja v zelo nizki koncentraciji. DHT ima naravno vlogo pri razvoju zunanjih spolovil in prostate pri moških ter vzdrževanja spolne funkcije in libida pri moških. Njegova vloga v koži ni popolnoma jasna, a v dlačnih mešičkih obeh spolov negativno vpliva na rast las – krajša fazo rasti las (t. i. anageno fazo) in tanjša lase (privede do miniaturizacije dlačnih mešičkov). 

Negativni vpliv DHT v dlačnih mešičkih ne nastane zaradi njegove povečane količine, ampak so pri genetsko dovzetnih ljudeh le dlačni mešički nanj bolj občutljivi. Ker so različni predeli lasišča različno občutljivi na DHT, se to izrazi s pojavom značilnega vzorca izpadanja las pri androgenetični alopeciji. Pri osebah brez encima 5-alfa-reduktaze in kastriranih moških ne more priti do razvoja androgenetične alopecije. 

Ali lahko izpadanje las povzročijo sistemske hormonske nepravilnosti

Pri izpadanju las zaradi androgenetične alopecije v večini primerov ne gre za sistemsko hormonsko neravnovesje, ampak le za povečano občutljivost dlačnih mešičkov na DHT, ki je v telesu prisoten v normalni količini. Redko se androgenetična alopecija pojavi zaradi hiperandrogenizma oz. presežka moških spolnih hormonov v telesu. Najpogostejši primer takega stanja je sindrom policističnih jajčnikov pri ženskah, pri katerem je v telesu povišana koncentracija testosterona in androstenediona. Zelo redko se androgenetična alopecija pojavi zaradi hormonskih tumorjev (npr. tumorjev nadledvične žleze, testisov). Bolezni ščitnice ne vplivajo na pojav androgenetične alopecije, vendar lahko ob sočasni prisotnosti obeh težav neravnovesje ščitničnih hormonov na splošno negativno vpliva na rast las in je izpadanja več.

Ali so pri androgenetični alopeciji potrebne dodatne preiskave

Ne glede na vzrok izpadanja las oz. plešavosti se pri pacientih svetuje odvzem krvi za kompletno krvno sliko in ščitnične hormone, saj lahko slabokrvnost in neravnovesje ščitničnih hormonov na splošno negativno vplivata na rast las.

Hormonske preiskave so pri ženskah z izpadanjem las zaradi androgenetične alopecije potrebne le izjemoma, če bi lahko pri pacientki bil prisoten hiperandrogenizem oz. povečana količina moških spolnih hormonov v telesu. Ta se kaže s povečano poraščenostjo dlak po telesu, aknami, nerednimi menstruacijami in podobno. V tem primeru med drugim svetujemo določitev testosterona, dehidroepiandrosterona in androstendiona.

Poleg naštetega laboratorijske preiskave svetujemo v nekaterih primerih pred uvedbo zdravil za zdravljenje androgenetične alopecije. Določitev PSA (prostatičnega specifičnega antigena) svetujemo pri vseh pacientih moškega spola, starejših od 45 let, preden pričnejo zdravljenje s finesteridom ali dutasteridom, saj zdravili nižata vrednosti PSA. Pri pacientkah, starejših od 45 let, ki se pričnejo zdraviti s spironolaktonom, obdobno kontroliramo ledvične retente in elektrolite.

Terapija za izpadanje las po moškem/ženskem tipu

Uradno sta za zdravljenje izpadanja las po moškem in ženskem tipu registrirani le dve zdravili: finasterid v obliki tablet pri moških ter minoksidil za lokalno uporabo pri moških in ženskah. Pri izpadanju las po moškem/ženskem tipu pa off-label uporabljamo še številna druga zdravila, kar pomeni, da ta zdravila niso uradno registrirana oz. odobrena za to težavo. Vendar jih v praksi predpisujemo na podlagi številnih kliničnih izkušenj, raziskav in strokovnih priporočil.

Androgenetična alopecija je kronično in napredujoče izpadanje las. Če težave na zdravimo trajno, stanje ne bo niti boljše niti ne bo ostalo enako, ampak se bo skozi čas postopno, počasi, a opazno slabšalo. Zdravljenje napredovalega izpadanja las po moškem/ženskem tipu je zahtevnejše in manj učinkovito kot zdravljenje začetnih faz, zato je pomembno, da se zdravljenje prične čim prej. Kombinacije terapij so pri androgenetični alopeciji dokazano učinkovitejše kot le eno zdravilo ali terapija, saj tako delujemo na različne vzroke za izpadanja las.

V splošnem terapije delimo na tiste, ki zavirajo neugodne učinke DHT na lase, in tiste, ki nespecifično stimulirajo rast las. O vrsti zdravljenja odločamo individualno, na podlagi starosti, spola, pridruženih bolezni pacienta, načrtovanja nosečnosti, stopnje izpadanja las in nenazadnje tudi na podlagi želja in pričakovanj pacienta. V rokah izkušenega dermatologa so vsa zdravila, ki jih predpisujemo za zdravljenje androgenetične alopecije, varna. Neželeni učinki so redki in praviloma blagi, so pa možni – kot pri običajnih zdravilih, npr. paracetamolu. Zdravljenje mora biti trajno; če zdravljenje prekinemo, izpadanje las napreduje in se slabša. Ne glede na izbor zdravil učinek terapije ni viden takoj, ampak se zaradi počasne rasti las opazi šele po 6-12 mesecih zdravljenja. 

Zdravila, ki preprečujejo neugodne učinke dihidrotestosterona (DHT) na izpadanje las

V skupino zdravil, ki zavirajo neugodne učinke DHT na izpadanje las, sodijo spironolakton, ciproteron acetat, flutamid in bikatulamid, ki jih predpisujemo izključno pri ženskah, ter finasterid in dutasterid, ki ju lahko predpisujemo pri obeh spolih. So osnovna zdravila za zdravljenje androgenetične alopecije, saj zavirajo DHT, ki ima največjo vlogo pri sprožanju izpadanja las. Poenostavljeno povedano, z njihovo uporabo dlačnim mešičkom podaljšamo življenjsko dobo. Če za ta zdravila ni zadržkov, jih priporočamo vsem, ki se soočajo z izpadanjem las po moškem ali ženskem tipu. Paciente zdravimo le z enim izmed teh zdravil naenkrat – pri ženskah običajno predpišemo spironolakton, finasterid ali dutasterid, pri moških pa finasterid ali dutasterid.

Finasterid (tablete Propecia, Finpros, Prostide) in dutasterid (kapsule Amdut, Avodart, Dortilla)

Finasterid in dutasterid sta zaviralca encima 5-alfa reduktaze tipa 2, dodatno pa dutasterid zavira še encim tipa 1, zato je učinkovitejši. Zaradi blokade encima DHT ne more nastajati, zato se zniža njegov nivo v dlačnih mešičkih – za okrog 65 % ob zdravljenju s finasteridom in za okrog 95 % ob zdravljenju z dutasteridom. Odstotki veljajo, če se zdravilo zaužije v obliki tablet ali kapsul. Opozoriti je potrebno, da se dutasterid proti izpadanju las pri moških v Sloveniji zaenkrat predpisuje off-label oz. izven meja uradne indikacije zdravila, med tem ko je za zdravljenje androgenetične alopecije moških že uradno registriran na Japonskem in v Južni Koreji. Finasterid in dutasterid proti izpadanju las predpisujemo tudi pri ženskah, off-label, večinoma po menopavzi, redkeje pred njo – v tem primeru je še vsaj 1 mesec (pri finasteridu) oz. 6 mesecev (pri dutasteridu) po ukinitvi terapije potrebna zanesljiva kontracepcija.

Finasterid tablete, znane pod tržnimi imeni Propecia, Finpros in Prostide, pri izpadanju las pri moških predpisujemo v odmerku 1 mg dnevno, pri ženskah pa v odmerku 2,5-5 mg dnevno. Dutasterid kapsule, znane pod tržnimi imeni Amdut, Avodart in Dortilla, pri izpadanju las pri moških in ženskah predpisujemo v odmerku 0,5 mg dnevno.

Kljub temu, da je dutasterid učinkovitejši, pa nima pogostejših neželenih učinkov kot finasterid. Obe zdravili sta tako pri moških kot tudi ženskah, če ju predpiše izkušen dermatolog, zelo varni. Neželeni učinki so glede na klinične izkušnje izjemno redki, glede na literaturo pa se ocenjeno pojavijo pri okrog 5 % zdravljenih. Možni so naslednji neželeni učinki:

• Pri moških spolna disfunkcija (znižanje libida, impotenca, motnje ejakulacije), depresija, bolečina v testisih, glavobol, neprijeten občutek v želodcu, preobčutljivostne reakcije, razbijanje srca, zvišane vrednosti jetrnih testov.
• Pri ženskah motnje menstrualnega ciklusa, glavobol, omotica, slabost, depresija, zvišane vrednosti jetrnih testov, akne, zmanjšan libido, občutljivost dojk. 

Z njuno uporabo smo previdni pri pacientih z aktivno depresijo, jetrno okvaro, težavah z zaporo sečil in raku prostate. Pred uvedbo zdravljenja pri moških, starejših od 45-50 let, svetujemo določitev PSA.

Obe zdravili obstajata tudi v lokalni obliki za nanos na lasišče (v obliki losjona, gela, raztopine ipd.) ter v obliki za injiciranje v lasišče (mezoterapija). V Evropi komercialnih preparatov za nanos na lasišče v lekarnah ni na voljo. Nakupe na spletu (iz Združenih držav Amerike, Azije ipd.) odsvetujemo, saj je vprašljiva varnost in učinkovitost preparatov s spleta. Raziskav primerjave učinka lokalne in sistemske oblike zdravil je malo, nakazujejo pa boljši učinek zdravil v obliki kapsul oz. tablet.

Prvi stolpec slik prikazuje izhodiščno stanje gostote las pred zdravljenjem z dutasteridom, drugi in tretji stolpec pa prikazujeta stanje po enem in petih letih zdravljenja. Vir: Choi S et al. J Dermatol. 2024;51(5):684-90. 

Spironolakton (tablete in kapsule Aldactone)

Spironolakton (tablete in kapsule Aldactone) pri androgenetični alopeciji žensk, predvsem tistih pred menopavzo, predpisujemo zaradi preprečevanja vezave DHT na njegove receptorje in zaviranja tvorbe DHT. Zdravilo se predpisuje off-label.

Spironolakton pri ženskah z androgenetično alopecijo predpisujemo v odmerku 50-100 mg dnevno. Običajno se jemlje 1-krat dnevno zjutraj. Da preprečimo motnje menstrualnega ciklusa med jemanjem, zdravilo pri ženskah pred menopavzo pričnemo dajati 5. dan menstrualnega ciklusa, pri čemer se zdravilo nato jemlje 3 tedne zapored, nato pa za čas perila sledi enotedenska pavza, ko se zdravila ne jemlje. Temu sledi ponovno 3-tedensko zdravljenje. Če so menstruacije pred uvedbo zdravila neredne, lahko pričnemo z zdravljenjem kadarkoli, ne glede na menstrualni ciklus. Enako velja pri ženskah po menopavzi – zdravilo dajemo vsak dan, brez vmesnih premorov. Med zdravljenjem s spironolaktonom in še vsaj 1 mesec po ukinitvi terapije je pri ženskah pred menopavzo potrebna zanesljiva kontracepcija.

Spironolakton je, v kolikor ga predpiše izkušen zdravnik, izjemno varen. Neželeni učinki so po izkušnjah med zdravljenjem izjemno redki, možni pa so naslednji: motnje menstrualnega ciklusa, motnje elektrolitov (hiperkaliemija), glavobol, znižanje krvnega tlaka pri vstajanju (ortostatska hipotenzija), otekanje, slabost, občutljivost dojk, spremembe glasu, zvišanje jetrnih testov in preobčutljivostne reakcije. Če se med jemanjem spironolaktona pojavijo neredne menstruacije oz. vmesne krvavitve, je potreben pregled pri ginekologu in dodatek zdravila za uravnavanje menstrualnega ciklusa – običajno 1 tableto od 8. do vključno 17. dne jemanja spironolaktona (npr. Primolut Nor). 

Zadržki za uvedbo zdravila so napredovala ledvična okvara in elektrolitske motnje. Pri ženskah, starejših od 45 let, pred zdravljenjem in periodično tekom zdravljenja svetujemo spremljanje laboratorijskih vrednosti parametrov ledvične funkcije in elektrolitov.

Pacientka pred zdravljenjem (A) in 6 mesecev po pričetku zdravljenja s spironolaktonom. Vir: Burns LJ et al. J Am Acad Dermatol. 2020;83(1):276-78.

Ciproteron acetat (tablete Diane, Androcur)

Ciproteron acetat je antiandrogeni progesteron, ki zavira nastajanje DHT in vezavo na njegove receptorje na celicah. Za zdravljenje androgenetične alopecije žensk se ga poslužujemo redko, običajno takrat, ko pacientka jemlje to zdravilo iz drugih razlogov – kot kontraceptiv oz. hormonsko nadomestno terapijo.

Flutamid in bikatulamid

Zdravili flutamid in bikatulamid delujeta antiandrogeno preko blokade vstopanja teh hormonov znotrajcelično. Za zdravljenje androgenetične alopecije žensk se ju poslužujemo izjemno redko. 

Zdravila in terapije, ki spodbujajo rast las in povečajo prekrvavitev lasišča

Minoksidil (Regaine dermalna pena, raztopina, magistralni pripravki, pripravljeni v lekarni; Loniten tablete)

Minoksidil so leta 1970 v visokih odmerkih pričeli uporabljati kot zdravilo za nižanje krvnega tlaka, kmalu pa so ugotovili, da ljudje, zdravljeni s tem zdravilom, postajajo zelo poraščeni. S tem so se pričele raziskave njegovega učinka na rast las, ki jo stimulira preko povečanja pretoka krvi v žilicah lasišča, deluje pa tudi antiandrogeno (to je proti DHT) in spodbuja aktivnost rastnih poti dlačnega mešička. Minoksidil v splošnem podaljša fazo rasti las in skrajša fazo, ko lasje počivajo. 

Danes je minoksidil na voljo za lokalni nanos na lasišče v obliki 2 % ali 5 % raztopine ter 5 % pene (Regaine, magistralni pripravki, pripravljeni v lekarni), predpisujemo pa ga tudi v obliki tablet za zaužitje (Loniten tablete), vendar v bistveno nižjih odmerkih kot nekoč, zato je zdravilo zelo varno. Za zdravljenje androgenetične alopecije je uradno registrirana le različica zdravila za nanos na lasišče, tablete pa predpisujemo off-label. Glede na klinične izkušnje ter raziskave v primeru odločitve za lokalno terapijo z minoksidilom svetujemo uporabo 5 % pene ali raztopine pri obeh spolih 2-krat dnevno (raztopino doziramo 2×1 ml dnevno, peno 2x ½ pokrovčka dnevno). S tem lahko dosežemo večji učinek kot z nižjimi odmerki ali doziranjem le 1-krat dnevno. Navodila za uporabo: 1 ml raztopine oz. pol pokrovčka pene nanesemo na suho lasišče (ne na lase!) v predel, kjer lasje izpadajo oz. se redčijo. Lokalni pripravek nato v lasišče vmasiramo. To opravimo vsaj 2 h pred spanjem oz. vsaj 4 h pred morebitnim pranjem las, da se pripravek vpije. Previdni smo, da se raztopina ali pena ne razmaže po obrazu, po nanosu pa si roke temeljito izperemo. 

Minoksidil v obliki tablet je v ustrezno predpisanem odmerku učinkovitejši kot raztopina alipena. Prednost je tudi, da tablete zaužijemo 1-krat dnevno, kar privarčuje čas, ki ga potrebujemo za nanos lokalnih pripravkov na lasišče. Pri moških ga običajno predpisujemo v odmerkih 1,25-10 mg na dan, pri ženskah pa običajno v odmerkih do 1,25-5 mg na dan. Višji kot je odmerek, boljši je učinek minoksidila.

Zdravilo je glede na izkušnje izjemno varno tako v obliki za nanos na lasišče kot tudi v obliki tablet za zaužitje. Raztopina oz. pena minoksidila lahko povzročita srbež lasišča oz. lasišče razdražita, lahko sprožita pojav prhljaja, ekcema lasišča in krepaste lase, ni pa to nujno. Sistemski neželeni učinki so pri obeh oblikah zdravil v odmerkih, ki jih uporabljamo pri androgenetični alopeciji, izjemno redki – pojavi se lahko povečana poraščenost z dlakami drugod po telesu, ki v praksi ni izrazita in za paciente ni moteča,  glavobol, slabost, bruhanje, preobčutljivostne reakcije, oteklina vek in srčno-žilni neželeni učinki (otekanje spodnjih udov, znižanje krvnega tlaka, razbijanje srca, težko dihanje).

Pomembno je vedeti, da lahko ob pričetku zdravljenja z minoksidilom – bodisi v obliki pene/raztopine, bodisi v obliki tablet za zaužitje – pride do prehodnega obdobja povečanega izpadanja las, ki lahko traja nekaj tednov. To je povsem normalen in pričakovan pojav, do katerega, ker zdravilo spodbudi dlačne mešičke, da se hitreje znebijo oslabljenih las, ki bi sicer kmalu izpadli sami. Na ta način se ustvari prostor za izraščanje novih, zdravih las. Vsi lasje, ki izpadejo, kasneje ob redni uporabi zdravila tudi porastejo nazaj, zato ni tveganja, da bi bilo stanje še slabše kot pred zdravljenjem s tem zdravilom.

Z uporabo minoksidila v obliki tablet smo previdni pri pacientih z znanimi srčno-žilnimi boleznimi – pri teh pred pričetkom zdravljenja svetujemo pregled pri kardiologu. V primeru slabše ledvične funkcije je smiselno redno spremljati laboratorijske preiskave, sicer pa te tekom zdravljenja niso potrebne.

Pacient prej in 6 mesecev po pričetku zdravljenja z raztopino minoksidila (Innerbody Research)

PRP (plazma, bogata s trombociti; ang. platelet-rich plasma)

Terapija s plazmo, bogato s trombociti, oz. skrajšano PRP (okrajšava iz ang. platelet-rich-plasma), predstavlja zdravljenje z lastnimi celicami, ki jih pridobimo z odvzemom krvi, ki se nato v posebnem aparatu ustrezno pripravi. V opisanem postopku pridobimo visoke koncentracije trombocitov, posebnih vrst krvnih celic, ki vsebujejo veliko količino rastnih faktorjev. Tekočino, ki jo v postopku pridobimo, z majhnimi vbodi preko injekcije vbrizgavamo v lasišče. Rastni faktorji, ki jih v visoki koncentraciji dostavimo v neposredno bližino matičnih celic, podaljšajo fazo rasti las. Postopek je minimalno invaziven – po terapiji se lahko pojavita rahla bolečina in občutljivost lasišča, izjemno redko pa se lahko pojavita glavobol in okužba lasišča. Po tretmaju lahko lase peremo normalno, brez zadržkov. Obstajajo različni postopki PRP. V našem medicinskem centru izvajamo takega, ki se sprva ponovi 1-krat mesečno 3-4-krat, nato pa se lahko tretmaji obnavljajo 1-krat na 3-6 mesecev. 

Slika 11: Pacient pred (a in b) ter po zdravljenju s PRP (sliki c in d). Vir: Balasundaram M et al. J Dermatolog Treat. 2023;34(1):2182618. 

Mikronidling / microneedling (zbadanje kože lasišča z valjčkom z iglicami, terapija z dermarolerjem)

Mikronidling oz. mikroiglična terapija je vrsta terapije s pomočjo valju podobnega pripomočka, obdanega s številnimi drobnimi iglicami, s katerimi pri androgenetični alopeciji prebadamo kožo lasišča. Z majhnimi in plitkimi vbodi aktiviramo matične celice dlačnih mešičkov, ki skrbijo za rast las, povečamo prekrvavitev lasišča in povečamo sproščanje rastnih faktorjev, ki spodbujajo rast las. Če po postopku na lasišče nanesemo zdravila ali serume, npr. minoksidil, povečamo njihov učinek, saj se tako bolje vpijajo. Mikronidling je varen, če ga izvajamo z ustreznimi pripomočki, na ustrezen način in po ustreznem protokolu. V tem primeru so neželeni učinki izjemno redki, možni pa so naslednji: bolečina in občutljivost lasišča, srbež, pekočina, prhljaj, dermatitis lasišča, okužba lasišča in glavobol. Neposredno po tretmaju je lasišče lahko rahlo pordelo, krvavitev pa je izjemno redka – predvsem, če se mikronidling izvaja pregrobo in s predolgimi iglicami. Pred kombiniranjem lokalne terapije in mikronidlinga se, da ne bo zapletov, posvetujte z dermatologom, ki vam bo dal ustrezna navodila in nasvete.

Mikronidling lasišča

Pacientka pred (A) in 6 mesecev po pričetku zdravljenja z microneedlingom (B). Vir: Starace M et al. J Cosmet Dermatol. 2020;19(3):646-50. 

Mezoterapija

Mezoterapija je tretma z vbrizgavanjem zdravil ali bioaktivnih substanc v lasišče, ki ga izvaja zdravnik. Z vbrizgavanjem lahko dosežemo večji učinek vbrizganih učinkovin, kot če jih z mazanjem le nanesli lena površino lasišča. Z mezoterapijo lahko v lasišče vbrizgavamo minoksidil, finasterid, dutasterid, bikatulamid, rastne faktorje, matične celice, multivitaminske pripravke, ekstrakte rastlin, peptide ipd. Pripravkov, primernih za injiciranje z mezoterapijo, je na tržišču ogromno. S tretmajem stimuliramo rast las in povečujemo prekrvavitev lasišča, v primeru vbrizganja finasterida, dutasterida oz. bikatulamida pa zaviramo DHT. Pogostost izvajanja mezoterapije je odvisna od preparata in od navodil proizvajalca, večinoma pa se giblje od 1-krat tedensko do 1-krat mesečno. Terapija je pri izkušenem dermatologu varna. Neželeni učinki so redki, opisani pa so naslednji: bolečina, glavobol, občutljivost lasišča, oteklina in pordelost lasišča, možne pa so tudi preobčutljivostne reakcije. 

Pacient z androgenetično alopecijo pred (a) in 6 mesecev po pričetku zdravljenja z dutasterid mezoterapijo (b). Vir: Saceda-Corralo D et al. Mesotherapy with Dutasteride in the Treatment of Androgenetic Alopecia. Int J Trichology. 2017;9:143-45.

Fotobiomodulacija oz. LLLT (ang. low-level laser therapy)

LLLT (angleška kratica za »Low Level Laser Therapy«) je novejši mednarodni izraz za biostimulacijo tkiv z nizkoenergijskimi laserji. Pri androgenetični alopeciji je uporabna zaradi povečanja mikrocirkulacije lasišča. Terapija je varna, neželeni učinki so redki. Ker ni konsenza glede najoptimalnejše sheme tretmajev in je potrebno ogromno število dolgotrajnih terapij, da se doseže viden učinek na rast las, je v našem medicinskem centru za zdravljenje androgenetične alopecije zaenkrat ne nudimo. 

Katere so pogoste kombinacije zdravil, ki jih predpisujemo pri izpadanju las zaradi androgenetične alopecije

Na podlagi kliničnih izkušenj in strokovnih priporočil je pri zdravljenju androgenetične alopecije priporočena kombinacija zdravil – na eni strani takih, ki dlačnim mešičkom podaljšujejo življenjsko dobo (finasterid, dutasterid, spironolakton, ciproteron acetat, flutamid, bikatulamid), na drugi strani pa takih, ki v dlačnih mešičkih spodbujajo rast las (minoksidil, PRP, microneedling, mezoterapija itd.). Kombinacije zdravil so namreč učinkovitejše kot zdravljenje le z eno terapijo, saj s tem delujemo na več vzrokov, ki so povzročili izpadanje las.

Pri moških najpogosteje predpišemo peroralni finasterid ali dutasterid v kombinaciji z minoksidilom, bodisi v obliki raztopine/pene za nanos na lasišče, bodisi v obliki tablet. Vsemu temu se lahko dodata še PRP in mikronidling. Pri ženskah pred menopavzo pogosto predpišemo kombinacijo tablet spironolaktona in tablet ali lokalne oblike minoksidila. Vsemu temu se lahko dodata PRP in mikronidling. Pri ženskah po menopavzi običajno predpišemo kombinacijo peroralnega finasterida ali dutasterida ter lokalni ali peroralni minoksidil,. Vsemu temu se lahko dodata PRP in mikronidling.

Izkušnje iz prakse so zelo raznolike – nekateri pacienti želijo nemudoma pričeti z vsemi razpoložljivimi terapijami, ki obstajajo, saj si želijo čim hitrejše izboljšave gostote las, med tem ko so drugi pacienti previdnejši in bolj zadržani, pričnejo z eno terapijo in tej dodajajo s časom druge, če je to potrebno. Pri nas si za pogovor s pacientom vzamemo dovolj časa, da za vsakega poiščemo najboljšo terapijo glede na njegove želje, stanje, življenjski slog in morebitne zadržke. 

Kdaj je pri androgenetični alopeciji primerna presaditev las

Pri napredovalih oblikah androgenetične alopecije je včasih za popolno izboljšanje pleše potrebna presaditev las. Poudariti je potrebno, da zaupanja vredni centri, ki se ukvarjajo s presaditvijo las, pacientom svetujejo, da pred in po presaditvi trajno uživajo še zdravila za zdravljenje androgenetične alopecije. V nasprotnem primeru se namreč po presaditvi las proces androgenetične alopecije nadaljuje.

Ali lahko prekomerno izpadanje las in plešavost pozdravimo s prehranskimi dodatki, vitamini in zelišči

V vsakdanji klinični praksi spoznavamo, da se mnogi ljudje z željo po doseganju efekta stimulacije rasti las z »naravnimi« pristopi in izpostavitvijo čim manj potencialnim neželenim učinkom, radi poslužujejo številnih zeliščnih izdelkov (v obliki šamponov, olj, serumov…), vitaminov, prehranskih dodatkov in podobno. Kljub temu, da nekatere raziskave kažejo obete za pozitivni efekt različnih zelišč na rast las (npr. kitajski rdeči ginseng , rožmarinovo olje, olje sivke), je potrebno poudariti, da so mnoge od teh vključevale le poskuse na živalih in ne ljudeh, nekatere od teh pa so celo temeljile na injiciranju pripravkov v kožo in ne nanosu na njo, zato je treba kritično interpretirati take podatke. Še več, matične celice, ki vplivajo na rast las, se nahajajo globoko v koži, zato je upanje, da bomo spodbudili rast las le s šamponom, ki ima kratkotrajni stik z našim lasiščem, ali nanosom dišečega olja na površino lasišča, ki je daleč stran od mesta, ki skrbi za rast las, majhno. Kozmetika, ki jo uporabljamo za nego las, mora biti prilagojena tipu lasišča, ki ga ima posameznik, in je lahko za uspešno zdravljenje le podporno orodje k drugim vrstam terapije za izpadanje las. Potrebno je tudi poudariti, da si lahko z nekritičnim »nadomeščanjem« vitaminov in mineralov napravimo več škode kot koristi, saj lahko prekomerna in nepotrebna izpostavitev vodi v večjo izgubo las kot sicer ter še v številne druge zdravstvene zaplete. Zato jemanje prehranskih dodatkov in vitaminov na lastno pest, brez posveta z zdravnikom, odsvetujemo.

Kakšne so naravne možnosti zdravljenja androgenetične alopecije

Najučinkovitejša izmed “naravnih” možnosti zdravljenja androgenetične alopecije je PRP, torej terapija z lastno krvjo. Vse ostale »naravne« metode s šamponi, serumi za nanos na lasišče, prehranskimi dodatki in vitamini imajo omejen učinek, malo kvalitetnih raziskav ali pa temeljijo le na laboratorijskih ugotovitvah. Taki pristopi ne morejo biti enakovredni prej navedenim zdravilom za zdravljenje androgenetične alopecije, ki lahko resnično izboljšajo izpadanje las in zmanjšajo plešavost.

Zaključek

Androgenetična alopecija je najpogostejši vzrok izpadanja las, ki se pojavlja tako pri moških kot pri ženskah, in poteka kronično. Glede na stopnjo pleše si je ob pregledu v ambulanti s pomočjo dermatologa pomembno zastaviti realne cilje zdravljenja, ki je najuspešnejše, če se prične zgodaj in mora biti trajno, po možnosti s kombinacijo terapij, ki učinkujejo na različne mehanizme rasti las. Z uspešnim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje plešavosti in zgostimo lase.

Avtorica vsebine je Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije, ki se v medicinskem centru Dermatologija.si poglobljeno ukvarja s problematiko las in lasišča.

Naročite se ali pošljite vprašanje

Viri

1. Blumeyer A et al. Evidence-based (S3) guideline for the treatment of androgenetic alopecia in women and in men. J Dtsch Dermatol Ges. 2011; 9: S1–57.
2. McMichael A. Female pattern hair loss (androgenetic alopecia in females): Pathogenesis, clinical features, and diagnosis. UpToDate. Dostopano 29.6.2025 na https://www.uptodate.com/contents/female-pattern-hair-loss-androgenetic-alopecia-in-females-pathogenesis-clinical-features-and-diagnosis.
3. Messenger AG & Sinclair RD. Male pattern hair loss (androgenetic alopecia in males): Management. UpToDate. Dostopano 29.6.2025 na https://www.uptodate.com/contents/male-pattern-hair-loss-androgenetic-alopecia-in-males-management.
4. Vañó‑Galván S et al. Recommendations on the clinical management of androgenetic alopecia: a consensus statement from the Spanish Hair Disorders Group of the Spanish Academy of Dermatology and Venererology (AEDV). Actas Dermo‑Sifiliográficas. 2024;115:T347–T355.
5. Harries M et al. Towards a consensus on how to diagnose and quantify female pattern hair loss – The ‘Female Pattern Hair Loss Severity Index (FPHL-SI)’. J Eur Acad Dermatol Venereol. 2016;30:667-76. 
6. Manabe M et al. Drafting Committee for the Guidelines for the Diagnosis and Treatment of Male- and Female-Pattern Hair Loss. Guidelines for the diagnosis and treatment of male-pattern and female-pattern hair loss, 2017 version. J Dermatol. 2018;45:1031-43. 
7. Gupta AK et al. Relative Effects of Minoxidil 5%, Platelet-Rich Plasma, and Microneedling in Pattern Hair Loss: A Systematic Review and Network Meta-Analysis. Skin Appendage Disord. 2023;9:397-406.
8. Zhou Y et al. The effectiveness of combination therapies for androgenetic alopecia: A systematic review and meta-analysis. Dermatol Ther. 2020;33:e13741.
9. Gupta AK et al. Relative Efficacy of Minoxidil and the 5-α Reductase Inhibitors in Androgenetic Alopecia Treatment of Male Patients: A Network Meta-analysis. JAMA Dermatol. 2022;158:266-74. 
10. Gupta AK et al. The relative effect of monotherapy with 5-alpha reductase inhibitors and minoxidil for female pattern hair loss: A network meta-analysis study. J Cosmet Dermatol. 2024;23:154-60.
11. Almudimeegh A et al. Comparison between dutasteride and finasteride in hair regrowth and reversal of miniaturization in male and female androgenetic alopecia: a systematic review. Dermatol Reports. 2024;16:9909.
12. Nguyen DD et al. Investigation of Suicidality and Psychological Adverse Events in Patients Treated With Finasteride. JAMA Dermatol. 2021;157:35-42.
13. Won YY et al. Clinical efficacy of oral administration of finasteride at a dose of 2.5 mg/day in women with female pattern hair loss. Dermatol Ther. 2018;31:e12588
14. Hu AC et al. The efficacy and use of finasteride in women: a systematic review. Int J Dermatol. 2019;58:759-76. 
15. Yeon JH et al. 5 mg/day finasteride treatment for normoandrogenic Asian women with female pattern hair loss. J Eur Acad Dermatol Venereol. 2011;25:211-4.
16. Sadeghzadeh Bazargan A et al. The efficacy of the combination of topical minoxidil and oral spironolactone compared with the combination of topical minoxidil and oral finasteride in women with androgenic alopecia, female and male hair loss patterns: A blinded randomized clinical trial. J Cosmet Dermatol. 2024;23:543-51.
17. Desai DD et al. Comparative analysis of low-dose oral minoxidil with spironolactone versus finasteride or dutasteride in female androgenetic alopecia management. Arch Dermatol Res. 2024;316:622.
18. Starace MVR, et al. The Comparative Effects of Monotherapy with Topical Minoxidil, Oral Finasteride, and Topical Finasteride in Postmenopausal Women with Pattern Hair Loss: A Retrospective Cohort Study. Skin Appendage Disord. 2024;10:293-300.
19. Burns LJ et al. Spironolactone for treatment of female pattern hair loss. J Am Acad Dermatol. 2020;83:276-78.
20. Jensterle Sever M et al. Strokovna priporočila za diagnostiko in zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov.Zdravniška zbornica Slovenije. 2023.
21. Randolph M et al. Oral minoxidil treatment for hair loss: A review of efficacy and safety. J Am Acad Dermatol. 2021;84:737-46. 
22. Gupta AK et al. Minoxidil: a comprehensive review. J Dermatolog Treat. 2022;33:1896-906.
23. Goren A et al. Minoxidil in the treatment of androgenetic alopecia. Dermatol Ther. 2018;31:e12686. 
24. Penha MA et al. Oral Minoxidil vs Topical Minoxidil for Male Androgenetic Alopecia: A Randomized Clinical Trial. JAMA Dermatol. 2024;160:600-5.
25. Ramos PM et al. Minoxidil 1 mg oral versus minoxidil 5% topical solution for the treatment of female-pattern hair loss: A randomized clinical trial. J Am Acad Dermatol. 2020;82:252-53.
26. Yao J et al. The additive value of platelet-rich plasma to topical Minoxidil in the treatment of androgenetic alopecia: A systematic review and meta-analysis. PLoS One. 2024;19:e0308986.
27. Balasundaram M et al. Efficacy of autologous platelet-rich plasma therapy versus topical Minoxidil in men with moderate androgenetic alopecia: a randomized open-label trial. J Dermatolog Treat. 2023;34:2182618. 
28. Abdi P et al. Efficacy and safety of combinational therapy using topical minoxidil and microneedling for the treatment of androgenetic alopecia: a systematic review and meta-analysis. Arch Dermatol Res. 2023;315:2775-85.
29. Swerdloff RS et al. Dihydrotestosterone: Biochemistry, Physiology, and Clinical Implications of Elevated Blood Levels. Endocr Rev. 2017;38:220-54. 
30. Gupta AK et al. Systematic review of mesotherapy: a novel avenue for the treatment of hair loss. J Dermatolog Treat. 2023;34:2245084. 
31. Arsal SA et al. Comparison of Topical Finasteride and Oral Finasteride in the Treatment of Androgenic Alopecia. A Systemic Review and Meta-Analysis. Am J Ther. 2025;32:e374-76.