Naloge in pomen kože so v vseh življenjskih obdobjih izjemne. Koža je pregrada med notranjostjo telesa in okolico. Ščiti nas pred soncem, služi za uravnavanje telesne temperature, v njej potekajo imunski procesi in tvorba hormonov. Koža je tudi naše največje čutilo. A čeprav so naloge kože v vseh obdobjih v osnovi enake, se koža dojenčkov in majhnih otrok po strukturi in delovanju pomembno razlikuje od kože odraslih.

Ena najpomembnejših nalog kože je, da deluje kot pregrada – bariera med notranjostjo telesa in zunanjim svetom. Vrhnja plast kože, epidermis, je kot zid sestavljena iz več slojev poroženelih celic, med katerimi je kot malta razporejena plast medceličnih lipidov. Pri dojenčkih in majhnih otrocih do 2 let starosti je koža tanjša in epidermalna bariera še ni povsem razvita. Koža je bolj suha, saj se polno delovanje lojnic, ki jo mastijo, razvije šele v puberteti. Koža dojenčkov in majhnih otrok je tudi bolj prepustna in bolj reagira na dražljaje iz okolja. Še posebej je barierna funkcija okrnjena pri nedonošenčkih, kar vpliva na njihovo veliko umrljivost zaradi bakterijskih okužb. Izhlapevanje vode skozi kožo (transepidermalna izguba vode), ki je pri donošenih novorojenčkih sicer enako kot pri odraslih, je pri nedonošenčkih povečano. Zaradi tega je treba kožo dojenčkov in majhnih otrok dodatno zaščititi.

Zaradi še ne povsem razvite barierne funkcije imajo dojenčki in majhni otroci večje tveganje toksičnih učinkov snovi, ki prehajajo skozi kožo. Tveganje toksičnih učinkov zaradi absorpcije snovi skozi kožo povečujejo tudi veliko razmerje površine in prostornine telesa, nezrela presnova z nezrazvitimi sistemi za prenos in razstrupljanje ter majhna prostornina podkožnega maščevja, kamor bi se lahko porazgubilo absorbirano zdravilo ali toksin. Ocenjujejo, da ima okrog 20 % otrok atopijski dermatitis, ki prav tako pomeni okrnjeno barierno funkcijo. Zato je potrebna skrajna previdnost, da se za kožo majhnih otrok, zlasti v prvih mesecih življenja, uporabljajo le res potrebni in maksimalno varni kozmetični izdelki.

Koža novorojenčkov je zelo občutljiva tudi na drgnjenje. Dokazali so, da je umivanje kože s krpico v prvih 4 tednih življenja povezano s povečano transepidermalno izgubo vode in slabšo hidracijo roženega sloja kot le namakanje v vodi. V več raziskavah so preučevali tudi uporabo mil pri kopanju v primerjavi s kopanjem samo z vodo. Večina ugotovitev kaže, da blago tekoče milo kožo manj suši in manj draži kot samo voda. Kopanje naj bo kratko, 10 minut ali manj, in le vsak drugi dan – vmes novorojenčka le umivamo tam, kjer je potrebno.

S stališča varnosti posebno pozornost pri dojenčkih potrebuje koža pod plenico. Sodobne plenice so vpojnejše in ohranjajo bistveno bolj suho površino kot klasične plenice iz blaga. To je bistveno pripomoglo k zmanjšanju pojavnosti vnetij pod plenico, od “običajnega” kontaktnega dermatitisa zaradi stika z izločki kot tudi glivičnih okužb. Kljub temu je koža pod plenico še vedno bolj občutljiva kot odkrita koža, saj je področje pogosto vlažno. Zaradi amoniaka v urinu je pH kože pod plenico višji, zaradi blata pa kožo pod plenico napadajo agresivni prebavni encimi ter črevesni mikroorganizmi. Področje je izpostavljeno nenehnemu drgnjenju in je zaradi okluzije s plenico toplejše. Kakršni koli kozmetični izdelki, ki jih nanesemo na kožo pod plenico in tam ostanejo več ur v vlagi, povišani temperaturi in pod okluzijo, se bodo bolj absorbirali in izpostavitev bo večja.

Pri izboru kozmetičnih izdelkov za dojenčke ne smemo pozabiti tudi na to, da otroci raziskujejo svet tudi z okušanjem in nenehno nosijo stvari v usta, zlasti ko jim rastejo zobje. Ne samo, da lahko poližejo kozmetične izdelke s kože, pač pa jih lahko tudi pojedo ali popijejo; z majhnimi delci embalaže se lahko celo zadušijo.

Zaščita pred soncem je pomembna funkcija kože, vendar pa pri izpostavljanju soncu koža sama utrpi škodo in tveganje kožnega raka pozneje v življenju se poveča. Zaščita pred soncem je v otroštvu celo še pomembnejša kot v odrasli dobi. V koži dojenčkov je manj melanina kot kadar koli pozneje v življenju, zaradi tega jih sonce hitro opeče. Ena sama sončna opeklina z mehurji v otroštvu več kot podvoji tveganje melanoma pozneje v življenju, saj je mlajša koža bolj občutljiva za okvare zaradi UV. Dojenčki se s sonca ne morejo umakniti sami in večinoma sami ne znajo povedati in pokazati, da jih peče, zato je še tem pomembneje, da poskrbimo za njihovo zaščito pred soncem. V zadnjih letih so se pojavili številni zadržki glede sestavin krem za zaščito pred soncem, od učinkovin, ki motijo ali bi lahko motile delovanje hormonov, do nanodelcev, ki lahko okvarjajo celice. Zaradi tega je potrebno v najzgodnejšem otroštvu skrbno izbrati izdelek za zaščito pred soncem ter otroka pred soncem ščititi predvsem tako, da ga ne vodimo ven v najbolj osončenem delu dneva, ter poskrbeti za zaščito z oblačili, pokrivali in sončnimi očali.

V zadnjih desetletjih je ponudba izdelkov za nego kože vse bolj raznolika in specializirana po starostnih skupinah. Število izdelkov za čiščenje, nego in odišavljenje kože dojenčkov in otrok se nenehno povečuje. Med temi izdelki so peneče kopeli, olja, posipi, kreme, losjoni, dišave itd.

Skrbno izbrani izdelki so potrebni in koristni za nego in zdravje kože novorojenčkov in majhnih otrok. Potrebni tako za vzdrževanje higiene in s tem preprečevanje bolezni kot tudi za zaščito občutljive in suhe otroške kože.  Vendar pa moramo imeti pri izboru v mislih predvsem varnost in se izogibati kakršnim koli izdelkom, ki vsebujejo potencialno toksične ali kako drugače škodljive snovi, znane alergene in nanodelce. V izdelkih ne sme biti nobenih nečistoč iz proizvodnega procesa, konzervansi pa le v najnujnejši koncentraciji oz. jih po možnosti ni. Vsak kozmetični izdelek mora imeti opravljeno oceno varnosti, tako s toksikološkega stališča kot glede kemične strukture, možnih interakcij in izpostavitve.