Pri kom se pojavi pityriasis versicolor – “kožna plesen”?
Pityriasis versicolor je pogostejša v vročem, vlažnem vremenu kot v hladnih in suhih podnebnih razmerah, zlasti pri ljudeh, ki se veliko potijo. Čez zimo lahko sama od sebe izgine in se pojavi vsako poletje. Čeprav je ne štejemo med klasične nalezljive bolezni, jo lahko ima več družinskih članov hkrati. Ponavadi razen spremenjenega videza ne povzroča drugih težav, občasno lahko rahlo srbi.
Kaj je vzrok “kožne plesni“?
Pityriasis versicolor nastane zaradi micelijskega razraščanja glivic iz rodu Malassezia. Te so del kožnega mikrobioma (kožne mikroflore) – torej običajni, normalni prebivalci kože. Poznamo 14 različnih vrst malasezij. Najpogostejše povzročiteljice pityriasis versicolor so M. globosa, M. restricta in M. sympodialis. Malasezije so običajno prisotne v majhnem številu in rastejo na seboroičnih področjih kože, kjer je veliko lojnic, zlasti na lasišču, obrazu in prsnem košu, in ne povzročajo izpuščaja. Zakaj bolj aktivno rastejo na koži ljudi, nagnjenih k pityriasis versicolor, ne vemo. Rjavkasta barva kožnih lišajev nastane zaradi povečanih melanosomov oz. pigmentnih zrnc, ki jih tvorijo pigmentne celice. Svetlejše lise, ki jih prav tako lahko vidimo pri pityriasis versicolor, verjetno nastanejo zaradi učinkovin, ki jh malasezije sproščajo v kožo in zavirajo tvorbo pigmenta, ter zaradi učinka dežnika, saj zadebeljena povrhnjica preprečuje porjavitev prizadetih področij kože. Rožnata barva pri pityriasis versicolor nastane zaradi vnetja oz. dermatitisa, ki ga povzroči malasezija. Rožnato različico pityirasis versicolor lahko srečamo sočasno s seboroičnim dermatitisom, oba sta tudi povezana z malasezijo.
Kako izgleda pityriasis versicolor – “kožna plesen”?
Že samo ime bolezni je povedno, saj „pityriasis“ pomeni „podobna otrobom“, „versicolor“ pa „raznobarvna“. Najpogosteje jo vidimo na koži trupa, pogosto tudi na zgornjih delih nadlakti in stegnih ter na vratu, redko drugje. Običajno vidimo le enobarvne spremembe, torej samo rjave ali samo bele ali samo rožnate lise. Redkeje vidimo več barv izpuščaja hkrati. Na koži, ki je pokrita z oblačili, so lise rjave (pityriasis versicolor var. fusca) ali rožnate (pityriasis versicolor var. rubra). Ko kožo izpostavimo soncu, lise postanejo svetle (pityriasis versicolor var. alba). Lise se lahko luščijo, zlasti ob drgnjenju. Običajno ne srbijo.
Kako diagnosticiramo pityriasis versicolor oziroma “kožno plesen”?
Običajno je diagnoza klinična – to pomeni, da jo zdravnik ali sam pacient prepozna zaradi značilnega videza. Če je potrebno, si lahko pomagamo z nekaterimi preiskavami: Woodova (ultravijolična) svetilka – na prizadetih področjih vidimo rumenozeleno fluorescenco; mikroskopiranje postrganih kožnih lusk – vidimo tipične glivične elemente (hife in spore), ki menda spominjajo na špagete z mesnimi kroglicami; glivična kultura nam ni v pomoč, saj malasezija v njej ne uspeva; biopsija oziroma pregled izrezanega koščka kože pod mikroskopom – s posebnim barvanjem vidimo glivične elemente v zunanjem poroženelem sloju povrhnjice.Katere bolezni so lahko podobne “kožni plesni”?
Svetle lise so podobne pri vitiligu in pityriasis alba. Vitiligo je avtoimunska bolezen kože, ki se kaže s popolnoma belimi, neluščečimi, ostro omejenimi žarišči. Najpogostejša so na obrazu in rokah in se večinoma postopoma širijo. Pityriasis alba je spremenjena pigmentacija zlasti pri otrocih s temnejšo in bolj suho kožo. Na mestih, kjer je koža bolj suha, po izpostavitvi soncu ne potemni enako kot okolica. Stanje je popolnoma nenevarno in se s puberteto skoraj vedno uredi samo od sebe, lahko pa ga do določene mere preprečimo z redno uporabo krem proti suhi koži.
Kako zdravimo pityriasis versicolor?
Blažje oblike kožne plesni zdravimo z lokalnimi zdravili, ki jih na kožo namažemo. Najpogosteje uporabljamo azolne antimikotike v obliki kreme ali šampona. Zdravilo je treba nanesti na vsa prizadeta področja vsak dan po navodilu zdravnika, običajno več tednov. Najenostavnejši način je uporaba šampona s ketokonazolom (Oronazol), ki se ga dobi v lekarni brez recepta. Treba ga je uporabiti vsak dan 7-10 dni zapovrstjo. Nanesemo ga in dobro spenimo po vsem lasišču, vratu, trupu ter zgornjih delih okončin. Pustimo ga učinkovati 5 minut, nato ga dobro izperemo. Alternativno lahko uporabimo kremo z azolnim antimikotikom (npr. Canesten, Canifug, Canespor ali Daktarin) dvakrat dnevno na žarišča dva do tri tedne, vedno pa poleg tega uporabimo tudi antimikotični šampon za umivanje las, tudi če tam nimamo težav. Če je pityriasis versicolor zelo obsežna ali če z lokalnimi zdravili nismo uspešni, uporabimo azolne antimikotike v obliki tablet, predvsem flukonazol ali itrakonazol. Ni pa za terapijo primeren kateri koli antimikotik. Tako npr. antimikotik terbinafin (Lamisil, Atifan), ki ga sicer veliko predpisujemo za okužbe z dermatofiti (npr. glivične okužbe nohtov ali stopal ter mikrosporija), na malasezijo ne deluje dobro in ga pri pityriasis versicolor odsvetuje. Če nam je zdravnik predpisal antimikotične tablete, je za terapevtski učinek koristno, če se kakšno uro po vzetem zdravilu prepotimo – npr. ob telesni dejavnosti. Zdravilo se namreč izloča z znojem na površino kože. Nekaj ur po tem se ne tuširajmo. Zdravljenje z zdravili v obliki tablet je običajno zelo učinkovito. Vendar pozor – svetlejše lise, ki so posledica zmanjšane pigmentacije, lahko na koži ostanejo še več mesecev, tudi če glive ni več, saj mora koža sama ponovno pigmentirati. Perilo je priporočljivo oprati, po možnosti na 60 stopinjah. Včasih svetujemo terapijo tudi za partnerja.@dermatologija.si #pityriasisversicolor #plesen #glivice #dermatologija #koža #zdravakoža #zdravje #ljubljana #slovenija #dermatology #skinhealth #dermatologist #skin #healthyskin #skinfact #skinfacts #edutok #education #skintips #tiktokslo #tiktokslovenija #slotiktok #slovenijatiktok
♬ original sound – Dermatologija.si
