Kaj narediti, če nam razkužila uničujejo kožo in nohte

Vesna Tlaker*

*Prispevek na strokovnem izobraževanju za varnost in zdravje na delovnem mestu doma in v okolju:
NEVARNE KEMIKALIJE – VARNO RAVNANJE TER PRAVILNO UKREPANJE PRI PREKOMERNI IZPOSTAVLJENOSTI
Ljubljana, 28.3.2014

Izvleček. Pri “uničevanju” kože in nohtov zaradi razkužil gre praviloma za iritacijski kontaktni dermatitis. Običajno poleg razkužil k njemu prispevajo tudi pogosto umivanje rok in nošenje rokavic. Alkoholi kože praviloma ne dražijo v veliki meri, povzročajo pa občutek pečenja na poškodvani koži. Če pride ob uporabi alkoholnih razkužil do pekočega občutka, to torej pomeni, da je kožna bariera okvarjena. Pogosteje kot uporaba alkoholnih razkužil k iritacijskemu dermatitisu pripomore umivanje, ki ima pri poklicni higieni rok mesto le v primeru, da je na rokah (vidna) umazanija. Če se držimo z dokazi podprtih pravil o pravilni higieni rok, ki temelji na razkuževanju, tako zmanjšamo možnost iritacijskega kontaktnega dermatitisa.
Poseben problem predstavljajo delavci s kožnimi boleznimi na rokah, ki jih lahko iritacijski kontaktni dermatitis poslabša, npr. z luskavico, atopijskim ali kontaktnim alergijskim dermatitisom.

Uvod

Približno 1 % ljudi ima dermatitis rok. Pri zaposleni populaciji lahko prevalenca dermatitisa rok znaša 10 % ali več. Nekateri poklici z zelo velikim tveganjem so zdravstveni delavci, frizerji, peki, vrtnarji in cvetličarji, mehaniki in delavci v gradbeništvu.

Večina poklicnega dermatitisa rok je posledica draženja – gre za ti. iritacijski kontaktni dermatitis. Pogosti dražljivci so mila, rezalna olja in naftni proizvodi. Dodatni dejavnik je pogosto/dolgotrajno umivanje in namakanje rok, ki močno poškoduje epidermalno bariero in olajša vstop oziroma delovanje drugim dejavnikom. Močni dražljivci povzročajo kemične opekline, zato jih običajno poznamo in se jim izogibamo. Zato težave običajno povzročajo šibki dražljivci, ki smo jim izpostavljeni pogosto ali dolgo časa.

Alergijski kontaktni dermatitis se lahko pojavi poleg iritacijskega kontaktnega dermatitisa ali neodvisno od njega. Pogosti kontaktni alergeni so sestavine gume, dišave, aromatski amini (parabeni, barve za lase), konzervansi, epoksi smole in kromati.

Pri pacientih z dermatitisom rok je treba vedno misliti na to, da lahko gre za poslabšanje morebitne predhodne bolezni. Težave lahko povzročata tako atopijski dermatitis kot luskavica. Pri poklicnem dermatitisu rok je pogosto težko soditi, ali je bila bolezen prisotna že prej in jo je poklicna izpostavitev poslabšala, ali pa jo je “povzročilo” delo. Razumljivo je, da je razlikovanje zelo težko in da je finančni pomen za zaposlenega in zaposlovalca ter zavarovalnico lahko velik.

Kontaktni dermatitis rok pri zdravstvenih delavcih

Dermatitis rok je pogost poklicni problem zdravstvenih delavcev, prevalenca znaša 17-30 %. Pri njih ga srečamo mnogo pogosteje kot splošni populaciji. Najpogosteje gre za iritacijski dermatitis, alergije so bistveno redkejši vzrok. Najpogostejši dražljivci, ki jih zdravstveni delavci uporabljajo pri delu, so rokavice, vodo, razkužila in detergenti.
Možna je tudi kontaktna alergija na detergente, razkužila in lateks, pa tudi na pripravke za nego rok. Večinoma pekoči občutek ob uporabi alkoholnih razkužil ni posledica alergije, temveč okvarjene kožne bariere.
Najpogostejši vzrok poklicnega dermatitisa rok pri zdravstvenih delavcih je draženje, ki ga v največji meri povzročata umivanje (ne razkuževanje) in nošenje rokavic. Seveda pa je mogoče tudi, da draženje povzročajo alkoholna razkužila.
Klinična slika kontaktnega dermatitisa rok je večinoma raznolika. Pri akutnem dermatitisu se poleg rdečine lahko ob hudih spremembah pojavijo tudi vezikule, rosenje in papule, medtem ko je pri kroničnih spremembah koža zadebeljena, lihenificirana, infiltrirana, vidne so lahko erozije in fisure, pa tudi kraste. Pri iritacijskem dermatitisu se spremembe nahajajo večinoma med prsti in na hrbtiščih rok, prav tako se pri kontaktni alergiji spremembe večinoma pojavljajo na hrbtiščih rok. Za kontaktno alergijo značilen simptom je srbež, ki je lahko zelo hud. Za razliko od alergije pa iritacijski dermatitis praviloma peče, skeli ali celo boli.
Posebna skupina so zdravstveni delavci s predhodno kožno boleznijo na koži rok, kot je npr. luskavica ali atopijski dermatitis. Pri teh boleznih lahko iritacijski dermatitis povzroči dodatno poslabšanje osnovne bolezni, večja je tudi možnost, da se pojavi dodatna kontaktna alergija.
Bistveni ukrep za preprečevanje kontaktnega iritacijskega dermatitisa rok pri zdravstvenih delavcih je izogibanje nepotrebnemu umivanju in namakanju rok ter uporabi detergentov. Razkužila na osnovi alkohola imajo načeloma majhno možnost povzročanja tako alergije kot draženja. Če so težave posledica kontaktne alergije, je potrebno zamenjati razkužilo. Za obnavljanje epidermalne bariere je potrebna redna uporaba indiferentne kreme večkrat na dan.
Ob hudih težavah lahko tako pri iritacijskem kot alergijskem kontaktnem dermatitisu rok simptomatsko uporabimo lokalni kortikosteroid.
V dodatku so navodila za nego rok, kot jih dermatologi podajamo pacientom z dermatitisom rok. Tudi pri zdravstvenih delavicih je pomembno, da preprečujemo dodatne težave zaradi gospodinjskega dela doma.

Literatura

Ibler KS, Jemec GB, Diepgen TL, Gluud C, Lindschou Hansen J, Winkel P, Thomsen SF, Agner T. Skin care education and individual counselling versus treatment as usual in healthcare workers with hand eczema: randomised clinical trial. BMJ. 2012 Dec 12;345:e7822.
Kampf G, Loffler H. Prevention of irritant contact dermatitis among healthcare workers by using evidence-based hand hygiene practices: a review. Industrial Health 2007, 45: 645-52.
Thomas K, English J. Avoiding hand eczema in healthcare workers. BMJ. 2012 Dec 12;345:e8370.
Magnavita N, Elovainio M, Heponiemi T, Magnavita AM, Bergamaschi A. Are skin disorders related to work strain in hospital workers? A cross-sectional study. BMC Public Health. 2011 Jul 28;11:600.
Kampf G, Löffler H. Hand disinfection in hospitals – benefits and risks. J Dtsch Dermatol Ges. 2010 Dec;8(12):978-83.