Bradavice na dlaneh in podplatih ter genitalne bradavice – kondilomi so pogoste bolezni kože. Zdravimo jih bodisi z laserjem bodisi s krioterapijo, pri kateri na kožne spremembe, nanesemo tekoči dušik. Ta ima temperaturo -196 °C. Ob stiku s tekočim dušikom, ki ga na spremembo nabrizgamo ali nanesemo z vatirano palčko, sprememba postopoma zmrzne. Terapijo spremlja žgoč občutek, zaradi tega krioterapijo pogovorno imenujejo tudi »žganje«. Največkrat s krioterapijo zdravimo virusne bradavice in seboroične ali aktinične keratoze.
Na mestu laserskega odstranjevanja bradavic ali posega s tekočim dušikom se v naslednjih urah in dneh lahko pojavijo rdečina, oteklina in/ali mehur, ki je lahko napolnjen s prozorno, krvavo ali črnikasto tekočino. Koža na mestu posega lahko ostane tudi nespremenjena. Mesto je običajno podobno opeklini; lahko nekaj dni srbi, skeli in/ali boli. Včasih se po nekaj dneh naredi krasta, ki odpade v 1-4 tednih.
Če mehur oziroma druge spremembe po krioterapiji ne povzročajo bolečin ali prekomerne okolne reakcije, jih lahko pustimo, kot so. Izogibati se je treba draženju in namakanju mesta. V 1-2 tednih se reakcija umiri, nastala sprememba se resorbira ali izlušči. Mehur lahko tudi sterilno predremo, kar pospeši celjenje, podobno kot žulj. Pokrov mehurja pustimo in ga ne odstranjujemo. Nestrokovno prediranje mehurja lahko povzroči okužbo. Če niste prepričani, ali boste temu posegu kos, naj ga opravi zdravnik ali medicinska sestra.
Najpogostejši možni zapleti po laserskem odstranjevanju bradavic in po krioterapiji so hujše bolečine in/ali oteklina ter okužba.
Kadar s tekočino napolnjen mehur močno pritiska na okolico in povzroča bolečine, je treba obiskati dermatološko ordinacijo, da mesto sterilno odpre, razbremeni pritisk, sterilno oskrbi in po potrebi predpiše ustrezno dodatno zdravilo. Če zdravljeno mesto zelo močno boli, če se pojavijo huda oteklina, gnojenje, vročina ipd., je treba poiskati zdravniško pomoč.
Po laserskem odstranjevanju bradavic in krioterapiji se je treba izogibati:
- Nanašanju mazil, domačih zdravil (kot so arnika, ognjič, šentjanževka, propolis,…), obližev ali obkladkov, razen če vam jih predpiše zdravnik. Ti pripravki so namreč močni alergeni, zato je na poškodovani koži možnost, da se bo razvila alergija, še večja kot na neprizadeti koži.
- Daljšemu namakanju zdravljenega dela kože in plavanju v bazenih.
Svetujemo:
- Zdravljeno mesto vsak dan umijte s tekočo vodo (z običajno vodo iz pipe). Če je mesto umazano ali če so na njem ostanki mazil, uporabite tekoče milo.
- Če vam je zdravnik predpisal uporabo določene kreme za boljše celjenje, jo nanašajte vsaj trikrat dnevno, lahko tudi pogosteje, vse do popolne zacelitve.
- Če vas zdravljeno mesto boli, lahko vzamete katerega od analgetikov – tablet proti bolečinam, ki jih vzamete tudi sicer, npr. paracetamol (Lekadol ali podobno zdravilo).
- Krast ne luščite na silo, da ne bi nastale brazgotine.
- Če vas je zdravnik naročil na kontrolni pregled, poskrbite, da na kontrolo tudi pridete.